1. Naslov in uvod
Meta je našla nov način, kako hkrati ubogati regulatorje in zaslužiti: skladnost spremeni v cestnino. Z uvedbo zaračunavanja za AI chatbot-e v WhatsAppu v Italiji Meta preizkuša, ali je mogoče sporočilne aplikacije spremeniti v plačljiva vrata za dostop do storitev umetne inteligence. Če se ta model obdrži, se lahko način, kako evropski uporabniki dostopajo do AI, močno spremeni – manj prek aplikacij in več prek strogo nadzorovanih, obračunanih klepetov. V nadaljevanju analiziramo, kdo pri tej potezi resnično pridobi, zakaj je Italija testno okolje in kaj to pomeni za evropski AI ekosistem.
2. Novica na kratko
Kot poroča TechCrunch, bo Meta od 16. februarja 2026 razvijalcem v Italiji začela zaračunavati sporočila, ki jih AI chatbot-i pošiljajo prek WhatsAppa.
Plačilo velja za tako imenovane ne-predloge odgovorov – torej proste AI odgovore in ne standardiziranih poslovnih šablon za marketing ali obvestila. Cena na AI odgovor bo 0,0691 USD / 0,0572 EUR / 0,0498 GBP na sporočilo.
Ukrepi trenutno veljajo le za Italijo. Tamkajšnji varuh konkurence je decembra od Mete zahteval, naj začasno opusti globalno prepoved tretjih AI chatbotov na WhatsAppu, ki je začela veljati 15. januarja. Meta je zdaj za italijanske telefonske številke uvedla izjemo – vendar proti plačilu.
V drugih državah Meta tretje AI bote še vedno blokira v poslovnem API-ju WhatsApp. V Braziliji je sodišče podprlo prepoved, razvijalci pa naj tam uporabnikom svojih botov ne bi več ponujali prek WhatsAppa.
3. Zakaj je to pomembno
Najbolj neposredni zmagovalec je Meta. Regulativni poraz v Italiji je spremenila v nov vir prihodkov: vsak AI odgovor v WhatsAppu postane zaračunljiv dogodek. Nastaja transakcijski poslovni model nad infrastrukturo, ki je že obstajala.
Za AI startupe – vključno s slovenskimi in širše evropskimi – je slika precej manj rožnata. WhatsApp je v Italiji in večjem delu Evrope de facto komunikacijski kanal; prisotnost tam lahko odločilno vpliva na sprejetje storitve. A pri približno 57 evrih na 1.000 AI sporočil stroški pri uspešnih botih hitro eksplodirajo. Manjši igralci s tankimi maržami bodo težko zdržali pritisk.
Uporabniki sprva ne bodo veliko občutili – odgovori bodo še vedno prihajali, večina ljudi ne bo vedela, koliko stane vsak posamezen odgovor v ozadju. Sčasoma pa lahko pričakujemo več naročniških modelov, omejitve števila brezplačnih vprašanj in bolj agresivno prodajo premijskih paketov.
Poteza tudi spremeni vlogo WhatsAppa. Meta trdi, da noče, da bi se WhatsApp spremenil v trgovino z AI aplikacijami, vendar zaračunavanje dostopa AI botom naredi prav to: nadzorovan distribucijski kanal, v katerem je dostop do uporabnikov odvisen od cestnine. WhatsApp ni več nevtralna cev za pogovor, temveč plačljiva vstopna točka med ponudniki AI in uporabniki.
4. Širši kontekst
Odločitev Mete leži na presečišču treh trendov: monetizacija API‑jev, boj za distribucijske kanale AI in regulacija velikih platform v EU.
Najprej monetizacija API-jev. V zadnjih letih smo videli zapiranje in podražitve dostopov do API-jev velikih platform – od Twitterja/X do Reddita. Poslovni API WhatsAppa je bil že prej plačljiv za klasične primere, kot so marketing ali obvestila o dostavah. Zdaj se ista logika širi še na najbolj vroč segment – AI pogovore.
Drugo je distribucija. OpenAI, Perplexity, Microsoft in drugi so lani eksperimentirali z boti na WhatsAppu, dokler Meta januarja ni uvedla prepovedi. Zdaj skušajo uporabnike potisniti v lastne aplikacije in splet. Italijanski model Mete jasno sporoča: če želite nazaj do uporabnikov v WhatsAppu, boste morali plačati.
Tretji element je regulacija. Uredba o digitalnih trgih (DMA) v EU cilja na "vratarje" – platforme, ki lahko nadzorujejo dostop do uporabnikov. WhatsApp je jasen primer takega vratarja. Italijanski regulator je dosegel lokalno odprtje vrat za AI bote, Meta pa je odgovorila z modelom "pridemo naproti, a proti plačilu".
Podobno smo videli že pri mobilnih trgovinah z aplikacijami: regulatorji so sicer dosegli nekatere popravke, a Apple in Google sta obdržala (in ponekod okrepila) vlogo cestninarjev. Meta zdaj poskuša to logiko prenesti v svet sporočil.
5. Evropski in regionalni pogled
Za EU je to laboratorij v živo, kako se križajo DMA, prihajajoči Akt o umetni inteligenci in poslovni interesi platform.
Italijanski uporabniki kratkoročno dobijo več izbire – ponovno lahko uporabljajo AI bote znotraj WhatsAppa, česar brazilski uporabniki ne morejo. A račun bodo plačali posredno, prek dražjih naročnin ali omejitev.
Evropski AI startupi, tudi iz Ljubljane, Zagreba ali Berlina, stojijo pred dilemo. Po eni strani je WhatsApp primarni kanal za komunikacijo z malimi podjetji, ki pogosto nimajo CRM‑jev. Po drugi strani pa plačilo na sporočilo najeda njihovo konkurenčnost na že tako manjšem evropskem trgu.
Za evropske regulatorje je ključno vprašanje, ali tak "regulacijski dodatek" k ceni spodkopava namen DMA – spodbujati konkurenco in inovacije, ne pa dati vratarjem nov vir prihodkov. V razpravah o EU AI aktu bo treba razmišljati ne le o varnosti modelov, ampak tudi o tem, kdo nadzoruje kanale do uporabnikov.
Slovenija je sicer majhen, a digitalno zrel trg. Podjetja, ki že danes uporabljajo WhatsApp za podporo strankam, bodo morala pri uvedbi AI botov dvakrat premisliti, ali je kanal finančno vzdržen ali pa je bolje vlagati v lastne klepetalne vmesnike na spletu.
6. Pogled naprej
V naslednjih mesecih velja spremljati tri stvari.
Prvič, cenovno politiko. Trenutnih 0,0572 evra na AI sporočilo je dovolj visoko, da zaboli večje igralce, in dovolj nizko, da lahko Meta preizkusi, koliko prometa bo trg prenesel. Če bo italijanski poskus uspešen, bo to verjetno predloga za druge trge, kjer bodo regulatorji izpodbijali prepoved botov.
Drugič, odziv EU. Če bodo še drugi nacionalni regulatorji sledili Italiji, se lahko vprašanje AI botov na WhatsAppu preseli na raven Evropske komisije in sistemskega nadzora nad vratarji po DMA. Tam se lahko odpre razprava, ali je dopustno, da platforma vsako regulativno odprtje spremeni v cestninsko postajo.
Tretjič, diverzifikacijo kanalov. Razvijalci AI bodo prisiljeni vlagati v več kanalov – Telegram, lastne spletne vmesnike, integracije v poslovno programsko opremo. Za slovenske in regionalne startupe bo smiselno že v zasnovi produktov predvideti večkanalni pristop, ne pa se zanašati na en sam prevladujoč klepetalni kanal.
Odprta ostajajo ključna vprašanja: ali bo Meta kdaj dovolila AI bote brez dodatnega plačila tam, kjer ni pravno prisiljena? Kako bodo nove cene vplivale na inovacije v manjših jezikih, kot je slovenščina? In ali bodo evropski uporabniki pripravljeni sprejeti AI storitve, katerih obnašanje je vedno bolj podrejeno optimizaciji stroškov?
7. Bistvo
Meta je italijansko regulativno bitko spremenila v eksperiment z merjenim AI sporočanjem. Formalno izpolni zahteve konkurence, praktično pa uvede plačljivo brv, ki pritiska na manjše AI igralce in stroške posredno prelaga na uporabnike. Če bo tak model sprejet, lahko WhatsApp postane eden ključnih – a tudi najdražjih – kanalov za distribucijo AI v Evropi. Ključno vprašanje za regulatorje in razvijalce je, ali želimo prihodnost pogovorne AI prepustiti enemu cestninarju.
