1. Naslov in uvod
Mark Zuckerberg ima novo vizijo prihodnosti. Potem ko se je metaverse izkazal za drago slepo ulico, zdaj trdi, da si je “težko predstavljati” svet, v katerem večina očal ne bi imela vgrajene umetne inteligence. To ni le še en izdelek iz laboratorija Reality Labs, temveč poskus Mete, da si zagotovi naslednjo veliko računalniško platformo – preden to storita Apple ali Google.
V nadaljevanju razčlenjujemo, kaj je Meta dejansko napovedala, zakaj se največji igralci v Silicijevi dolini naenkrat borijo za vaš obraz, kaj to pomeni za evropske trge in koliko od Zuckerbergove vizije je realnost in koliko želja do delničarjev.
2. Ključne novosti
Kot poroča TechCrunch, je Mark Zuckerberg na predstavitvi rezultatov Mete za četrto četrtletje 2025 poudaril, da so pametna očala, podprta z umetno inteligenco, naslednja množična naprava. Meta je preusmerila pomemben del investicij iz metaversa v nosljive naprave z vgrajeno umetno inteligenco ter v razvoj lastnih AI modelov.
Zuckerberg je izhajal iz dejstva, da danes milijarde ljudi nosijo očala ali leče. Podobnost je potegnil s časom, ko so preklopni telefoni postopoma postali pametni telefoni – po njegovem je le še vprašanje časa, kdaj bodo običajna očala postala AI očala. Po ocenah Mete so se prodajne številke njihovih očal lani potrojile, v podjetju pa jih opisujejo kot ene najhitreje rastočih potrošniških naprav v zgodovini.
TechCrunch dodaja, da Meta trenutno vodi pri potrošniških pametnih očalih, a konkurenca ne spi. Google naj bi po dogovoru z Warby Parkerjem pripravljal lastno linijo očal, Apple preusmerja del ekipe iz Vision Pro na projekt očal, Snap izloča svoje Spectacles v ločeno podjetje, OpenAI pa raziskuje različne oblike AI nosljivih naprav, od pinov do slušalk.
3. Zakaj je to pomembno
Meta ne prodaja le očal – prodaja nov privzeti vmesnik do umetne inteligence. Danes z velikimi jezikovnimi modeli komuniciramo prek zaslonov in tipkovnic. Pametna očala AI prevedejo v stalno prisotnega pomočnika, ki vidi in sliši isto okolje kot uporabnik. Kdor obvladuje ta sloj, ima v rokah kontekst – in verjetno tudi primarni odnos z uporabnikom.
Če se vizija uresniči, bodo največji zmagovalci tisti, ki združujejo močne AI modele, izkušnje s potrošniško elektroniko in vstop v svet mode. Trenutno to realno pomeni tri imena: Meta, Apple in Google. Klasični proizvajalci pametnih telefonov, pa tudi optične verige, tvegajo, da postanejo le še »neumna« strojna oprema za tujo umetno inteligenco.
Potencialni poraženci? Zasebnost uporabnikov in regulatorji. Svet, v katerem po ulicah hodijo milijoni ljudi z vedno vključenimi kamerami in mikrofoni, dramatično spremeni družbena pravila igre. Po fiasku Google Glassa in kulturi »Glasshole« je jasno, da se bo odpor ponovil – le da bodo tokrat očala sposobna prepoznavati ljudi, povzemati pogovore in iz okolice v realnem času izluščiti zelo občutljive informacije.
V kratkem roku bodo AI očala ostala nišna. Danes so najbolj prepričljivi scenariji šport in rekreacija (npr. Oakleyjeva očala), delo na terenu, ustvarjalci vsebin ter dostopnost za slepe in slabovidne (prepoznavanje predmetov, branje napisov). Trditev, da bo »večina očal v nekaj letih AI očal«, je bolj optimistična zgodba za borzo kot realna napoved sprejemanja tehnologije.
A smer je jasna: naslednja faza umetne inteligence se bo iz naših zaslonov preselila na naša obraze in v naša ušesa.
4. Širši kontekst
Obrat k pametnim očalom je del širšega umika iz »polnega« metaversa v bolj pragmatičen prostorski računalnik. Apple je z Vision Pro postavil ton: mešana resničnost kot razširitev obstoječih naprav, ne kot popolna zamenjava sveta. Očala so logično nadaljevanje – brez zajetnih čelad, z nežnejšo plastjo inteligence nad vsakdanjom realnostjo.
Zgodovina nas opominja na previdnost. Google Glass je v letih 2013–2014 poskušal prehiteti čas in trčil ob omejitve baterij, neroden dizajn in družbeno ogorčenje zaradi zasebnosti. Snapova Spectacles so našla mesto pri ustvarjalcih, a niso prerasla igrač. Razlika danes je umetna inteligenca: očala ne potrebujejo holografskih vmesnikov, da so uporabna – dovolj so dobri mikrofoni, kamera in zanesljiv AI asistent, ki deluje predvsem z zvokom.
Po drugi strani je propad naprave Humane AI Pin opozorilo, kako nevarno je loviti »računalništvo brez zaslonov« brez jasnega primera uporabe. Potrošniki nimajo veliko potrpljenja za drage in nenavadne naprave, ki ne ustrezajo obstoječim navadam.
Očala imajo zato dve prednosti: družbeno so že sprejeta in ogromno ljudi jih že nosi iz zdravstvenih razlogov. To je stava Mete in konkurentov – raje pritrdimo AI na nekaj, kar ljudje že uporabljajo, kot da jim tlačimo na glavo nov kos plastike.
Strateško gledano smo pred ponovitvijo pametnofonskih vojn. Apple cilja na zaprt, vertikalno integriran ekosistem, Google na »Android za očala«, Meta pa poskuša pobegniti iz odvisnosti od tujih trgovin z aplikacijami. OpenAI medtem išče katerikoli strojni kanal, kjer bo zvezda njihov model, ne tuja platforma.
5. Evropski in slovenski vidik
Za Evropo pametna očala niso le še en nov gadget, temveč test vzdržljivosti celotnega regulativnega okvira. GDPR, Akt o digitalnih storitvah (DSA) in prihajajoči Akt o umetni inteligenci skupaj ustvarjajo najbolj restriktivno okolje na svetu za tehnologije, ki stalno zbirajo osebne podatke.
Vedno vključene kamere in mikrofoni v javnem prostoru takoj odprejo vprašanja: kdo je upravljavec podatkov, na kakšni pravni podlagi se obdelujejo posnetki mimoidočih in kako lahko ti v praksi ugovarjajo? Akt o umetni inteligenci bo verjetno nekatere funkcije – denimo biometrično prepoznavo ali ocenjevanje čustev v javnosti – uvrstil med visokorizične ali prepovedane.
Evropski uporabniki so tradicionalno bolj občutljivi na zasebnost, Meta pa v EU vstopa z velikim bremenom nezaupanja po številnih aferah in rekordnih globah. To daje določeno prednost Applu in Googlu, ki lahko poudarjata obdelavo na napravi in manj agresivne oglaševalske modele.
Za Slovenijo bo pomembno, kako se bodo odzvali lokalni akterji – od optik v Ljubljani in Mariboru do telekomov, kot sta Telekom Slovenije in A1, ki pogosto prvi ponudijo nove naprave. Če bodo prve generacije očal videti preveč »tehnološko« ali »meta‑značilno«, bodo slovenski kupci, ki so že pri VR in AR precej zadržani, verjetno raje počakali na bolj nevpadljive modele ali na ponudbo Appla.
6. Pogled naprej
V naslednjih dveh do treh letih lahko pričakujemo zmeren, ne pa eksploziven razcvet AI očal. Najprej bodo uspešna v specializiranih okoljih: v logistiki, proizvodnji, zdravstvu, turizmu ter za podporo osebam z invalidnostmi. Tu je vrednost jasno merljiva – hitrejše delo, manj napak, večja varnost.
Boji se bodo selili v dizajn in udobje. Če očala ne bodo videti kot običajen okvir iz optike, bodo ostala igralna konzola za tehnološke navdušence. Ključna bo tudi obdelava podatkov na napravi; pošiljanje surovih video tokov v oblak bo v EU hitro naletelo na pravne ovire.
Zuckerbergov časovni okvir »nekaj let« je preveč optimističen. Verjetnejši scenarij je, da bodo AI očala do konca desetletja postala razmeroma običajen prizor v mestih, ne pa nujno prevladujoč tip očal. Veliko bo odvisno od tega, ali bo industrija že v prvih generacijah preprečila večje škandale z zlorabo posnetkov in biometrije.
Za slovenske uporabnike bo zanimivo spremljati, ali bodo prvi posvojitelji podjetja (logistika, industrija 4.0, turizem) ali posamezniki. In ali se bo domači startup ekosistem – od Ljubljane do Kranja – lotil razvoja specializiranih aplikacij, na primer za pametno vzdrževanje, vodenje turistov ali izobraževanje.
7. Spodnja črta
Zuckerberg najbrž pravilno ocenjuje smer, a podcenjuje upor vetra. Umetna inteligenca se bo selila z naših telefonov na naša očala in v ušesa, pametna očala pa bodo pomembna kategorija naprav. Toda trditev, da bo v nekaj letih »večina očal AI očal«, spregleda družbeni odpor in evropske regulativne zavore.
Pametna očala danes jemljite kot eksperiment z velikim potencialom, ne kot zagotovljeno usodo. Ključno vprašanje ni, ali jih lahko Meta proizvede, temveč ali boste vi – in vaši sosedje – sploh pripravljeni nositi jih v javnosti.
