1. Naslov in uvod
Ko je leta 2020 svet tehnoloških gigantov prisegal, da bo spremenil, kdo ima dostop do kapitala, je zvenelo, kot da je pred nami nova era. Danes, nekaj let in en resen padec trgov pozneje, se kaže drugačna slika. Odhod partnerja Kofija Ampaduja iz Andreessen Horowitza (a16z), potem ko je bil program Talent x Opportunity (TxO) začasno ustavljen, je eden izmed najbolj vidnih znakov.
Ne gre le za kadrovsko novico. Gre za test, ali so programi za podjetnike izven ustaljenih omrežij zares strateška usmeritev ali le obrobna pobuda, ki izgine ob prvem resnejšem vetru. V nadaljevanju analiziram, kaj Ampadujev odhod pomeni za a16z, za podzastopane ustanovitelje in tudi za evropske, predvsem manjše trge, kot je slovenski.
2. Novica na kratko
Kot poroča TechCrunch, je Kofi Ampadu zaposlenim v a16z prek internega sporočila naznanil, da zapušča podjetje. Ampadu je vodil program in sklad Talent x Opportunity (TxO), ki ga je a16z zagnal leta 2020 z namenom podpreti nadarjene podjetnike brez tradicionalnih silicijevskih povezav.
Po navedbah TechCruncha je a16z novembra 2025 program TxO "začasno prekinil" in odpustil večino ekipe. Program je deloval prek donacijsko‑svetovalnega sklada, ki je združeval vlaganja in podporo pri dostopu do mrež. TxO je imel zadnjo kohorto marca 2025, leta 2024 pa je uvedel še nepovratna sredstva za neprofitne organizacije, ki pomagajo raznolikim ustanoviteljem.
Po pavzi TxO je Ampadu deloval pri novem a16z pospeševalniku Speedrun. TechCrunch ocenjuje, da njegov odhod verjetno pomeni konec poglavja TxO, v času, ko številna velika tehnološka imena zmanjšujejo ali preoblikujejo svoje zaveze na področju raznolikosti, enakosti in vključenosti.
3. Zakaj je to pomembno
Na površini je to zgodba o enem partnerju, enem skladu in enem programu. A pod površjem gre za nekaj precej bolj sistemskega: za to, kako hitro se industrija umika od konkretnih, institucionaliziranih mehanizmov za iskanje »drugačnih« ustanoviteljev.
TxO je bil eden redkih projektov velikega ameriškega sklada, ki je poskušal ustvariti ločen vstopni kanal za talente zunaj običajnih filtrov – elitnih univerz, priporočil iz omrežja ter dolgoletnih izkušenj v pravih podjetjih. Ko vodja takšnega programa odide malo po tem, ko je program ustavljen, je signal jasen: v velikih generalističnih skladih je raznolikost še vedno dodatna dejavnost, ne pa temeljna investicijska teza.
Kdo ima korist? Kratkoročno a16z poenostavi notranjo strukturo in se lahko bolj osredotoči na velika tematska sklade in pospeševalnike, ki neposredno ciljajo na najbolj vroče trge – umetno inteligenco, igre, kripto. Izgubljajo pa prav tisti ustanovitelji, ki niso del omrežja in za katere je bil TxO namenjen.
Za vlagatelje (LP‑je) in korporacije je primer TxO pomemben tudi zato, ker je šlo za eksperiment z donacijsko‑svetovalnim skladom kot orodjem za vlaganje v podjetja z »družbenim učinkom« znotraj vrhunskega VC‑ja. Zdi se, da tak model pri a16z ni dobil dovolj notranje teže, da bi preživel naslednji cikel.
4. Širša slika
Če pogledamo nazaj v leto 2020, je dinamika precej jasna. Po protestih proti rasizmu v ZDA so številna podjetja in skladi na hitro napovedali sklade za temnopolte ustanovitelje, posebne pospeševalnike, programe mentorstva in kvote. VC industrija si je želela pokazati, da razume, kako omejena in homogena so njena omrežja.
Že od leta 2023 naprej pa smo videli postopni odklon. Del finančnih trgov se je obrnil proti ESG‑ju, v ZDA so se okrepili politični in pravni napadi na rasno usmerjene programe – od univerzitetnih kvot do zasebnih skladov. Tehnološka podjetja so v času varčevanja tiho zmanjšala ekipe za DEI in marketinške projekte, čeprav so v javnosti poudarjala »osredotočanje na osnovne dejavnosti«.
Znotraj te zgodbe TxO in Ampadujev odhod ne delujeta kot izjema, ampak kot simptom. Programi, ki so izrecno namenjeni podzastopanim ustanoviteljem, so pogosto prvi na udaru, ko se zaostrijo razmere. Glavni skladi, ki ostanejo, pa še naprej temeljijo na istih omrežjih in kriterijih kot prej – kar pomeni, da se reprodukcija istega tipa ustanoviteljev nadaljuje.
V primerjavi z mnogimi konkurenti je a16z vsaj poskusil z izstopajočo blagovno znamko in drugačno strukturo. Večina velikih skladov je ostala pri nekaj vidnih zaposlitev in manjših pobudah. A končni rezultat je podoben: raznolikost se spet vrača v okvir splošnega sporočila »odprti smo za vse dobre ekipe«, brez posebnih procesov, ki bi dejansko preusmerili tok projektov.
5. Evropski in slovenski kot
Za evropske (in slovenske) podjetnike se to morda zdi oddaljeno – ameriški politični boji, ameriški skladi. Vendar Silicijeva dolina še vedno postavlja vzorce, ki jih globalni investitorji posnemajo. Ko vodilni ameriški skladi v tišini opuščajo specializirane programe, je težje zagovarjati podobne pobude v Evropi.
Evropski VC ima že po definiciji problem koncentracije: večina kapitala kroži med Londonom, Berlinom in Parizom, denar pa najpogosteje dobijo ekipe iz zelo podobnih okolij. Številni podatki kažejo, da ženske ekipe in mešane soustanoviteljske ekipe dobijo le majhen delež celotne VC pogače; za temnopolte ali migrantske ustanovitelje je slika še slabša.
Na slovenskem trgu, ki je majhen in relativno mlad, formalnih programov tipa TxO skoraj ni. Obstajajo posamezne pobude (npr. programi za ženske v tehnologiji, univerzitetni in mestni pospeševalniki), toda malo je velikih zasebnih skladov, ki bi raznolikost postavili v središče investicijske strategije. V praksi to pomeni, da se talenti z manj povezavami pogosto zanašajo na razpise, razne EU sklade ali mreže angelov.
Oslabitev takšnih programov v ZDA zato ni le moralno vprašanje, ampak tudi praktičen signal: če se ameriški veliki skladi »ohladijo« do raznolikosti, bodo evropski LP‑ji in banke še težje opravičili bolj ciljno usmerjene sklade.
6. Pogled naprej
Kaj lahko pričakujemo v naslednjih letih?
Pri velikih skladih bo verjetno prevladala logika, da se iniciative, kot je TxO, ali v celoti opustijo ali pa neopazno absorbirajo v obstoječe sklade in platforme (kot je pri a16z Speedrun). Uradno sporočilo bo, da se »inkluzija dogaja znotraj glavnih produktov«. Težava je, da brez ločenih ciljev in metrik to zelo hitro postane prazna fraza.
Za ustanovitelje bo zato pomembno:
- iskati sklade, pri katerih je raznolikost jasno zapisana v mandatu in v ekipi upravljavcev,
- kombinirati lokalne možnosti (npr. Slovenski podjetniški sklad, evropski razpisi) z mednarodnimi pospeševalniki, ki dejansko delujejo odprto,
- graditi mreže tudi izven ZDA – zlasti z evropskimi, afriškimi in latinskoameriškimi investitorji, ki sami iščejo »spregledane« priložnosti.
V naslednjih 12–24 mesecih velja spremljati tri stvari: ali bo a16z uradno zaključil TxO, ali se bodo njegove lekcije kakorkoli poznale pri Speedrunu in ali bo Ampadu ustanovil svoj sklad ali platformo. Če se zgodi slednje, bo to zanimiv eksperiment, ali se da »inkluzivni kapital« bolje graditi zunaj zidov mega skladov.
7. Spodnja črta
Odhod Kofija Ampaduja iz a16z ni zgolj osebna karierna odločitev, temveč simptom, kako pogojna je bila zaveza velikih VC‑jev do raznolikosti. Ko vodilni zagovorniki podzastopanih ustanoviteljev odhajajo, ostaja vprašanje, ali bo industrija inkluzijo kdaj obravnavala kot osrednjo investicijsko tezo in ne le kot kratkotrajni odziv na leto 2020. Za slovenske in evropske podjetnike je ključno: ne čakati na velike ameriške sklade, temveč soustvarjati lastno, bolj odprto infrastrukturo kapitala.
