Ko hiper rast postane vohunjenje: kaj razkriva vojna Rippling–Deel o HR-tehnologiji

Ko hiper rast postane vohunjenje: kaj razkriva vojna Rippling–Deel o HR-tehnologiji

Afera med Ripplingom in Deelom zveni kot pravni triler, vendar gre v resnici za nekaj veliko pomembnejšega: za vprašanje, ali je kultura »rast za vsako ceno« sploh združljiva z vlogo kritične poslovne infrastrukture. Govorimo o podjetjih, prek katerih slovenski in evropski startupi izplačujejo plače, urejajo pogodbe in zaposlujejo ljudi po svetu.

Ko se v takšnem segmentu začne govoriti o plačanih vohunih, nadzoru in zdaj še o kazenski preiskavi ameriškega pravosodnega ministrstva, to ni več samo drama iz Silicijeve doline. To je opozorilo za vsakega direktorja, ki razmišlja, komu bo zaupal plačilne liste in osebne podatke svojih zaposlenih.

V nadaljevanju povzemam ključna dejstva, razlagam, kaj to pomeni za trg HR-tehnologije, in dodajam evropski ter slovenski kontekst.

Novica na kratko

Po poročanju The Wall Street Journal, na katerega se sklicuje TechCrunch, je ameriško Ministrstvo za pravosodje domnevno začelo kazensko preiskavo proti HR in payroll startupu Deel. Preiskava naj bi se nanašala na očitke, da je Deel plačal zaposlenega pri svojem glavnem tekmecu Ripplingu, da bi mu ta posredoval interne informacije.

Očitki so se prvič pojavili v civilni tožbi, ki jo je Rippling vložil maja 2025 in jo junija dopolnil. V tožbi trdi, da je nekdanji zaposleni v irskem sodnem postopku priznal, da je za plačilo posredoval prodajne kontakte, podatke o produktnem razvoju, informacije o strankah in druge interne podatke. Rippling se pri tem sklicuje tudi na ameriški zakon RICO o organiziranem kriminalu.

Deel vse obtožbe zanika in je za TechCrunch poudaril, da o preiskavi nima nobenih informacij, pri čemer zagotavlja sodelovanje z organi, če bo to potrebno. Hkrati je Deel vložil nasprotno tožbo proti Ripplingu zaradi domnevnega lastnega neprimernega obveščevalnega delovanja.

Kljub temu vlagatelji ostajajo: Deel je oktobra zbral 300 milijonov dolarjev pri vrednotenju 17,3 milijarde, Rippling pa maja 450 milijonov pri 16,8 milijarde dolarjev.

Zakaj je to pomembno

Na površini gre za sojenje dveh zelo bogato financiranih startupov. V resnici pa gre za test, kako daleč so pripravljena iti hitro rastoča podjetja, ki obvladujejo ključno poslovno infrastrukturo.

Kdo izgublja?

• Stranke – Če so obtožbe resnične, je nekdo na konkurenci imel vpogled v prodajne lijake, ključne zaposlene in poslovne načrte. Tudi če osebni podatki zaposlenih niso neposredno v igri, se poruši zaupanje v ponudnike, ki jim podjetja zaupajo plače, pogodbe in identifikacijske dokumente.
• Zaposleni in kandidati – HR-platforme hranijo podatke o plačah, ocenah, deležih v podjetju in včasih tudi vizumske ter davčne podatke. Če vodstvo zavestno prestopa pravno mejo pri konkurenci, se upravičeno postavi vprašanje: kako disciplinirano ravna z varnostjo in zasebnostjo uporabnikov?
• Celoten SaaS ekosistem – Takšna afera utrjuje stereotip, da je »veliki startup« skoraj sinonim za etično sivino. To otežuje prodajo v konservativna okolja, kjer je zaupanje pomembnejše od funkcij.

Kdo lahko pridobi?

• Uveljavljeni ponudniki in nišni igralci – Klasični sistemi, kot so lokalni ponudniki obračuna plač v Sloveniji ali rešitve tipa SAP SuccessFactors, naenkrat delujejo bolj varno in predvidljivo. Manj izpostavljeni HR-startupi lahko svojo prednost poiščejo v strožjem upravljanju tveganj.
• Regulatorji in pravniki – Kazenska preiskava in civilni spori bodo skoraj zagotovo prinesli dodatne usmeritve in sodno prakso glede industrijskega vohunjenja v digitalnem gospodarstvu.

Neposredna posledica je, da bodo nabavni postopki pri izbiri HR-orodij postali precej bolj pravniško naravnani. Vprašanje ne bo več samo »ali ta platforma podpira 100 držav?«, temveč tudi »kakšna je verjetnost, da se bo to podjetje čez dve leti znašlo v kazenski sodni dvorani?«

Širša slika

Afera Rippling–Deel se lepo vklaplja v širši vzorec dogajanja v tehnološki industriji.

1. Od »growth hackinga« do pravnih robov
V preteklosti smo že videli, kam vodi mantra »move fast and break things«: spor Uber–Waymo glede poslovnih skrivnosti, afere z zlorabo podatkov pri družbenih omrežjih, primer Theranos. Vzorec je podoben: ko pričakovanja vlagateljev eksplodirajo, se močno poveča skušnjava, da se meje zakonitosti raztegnejo.

Razlika tukaj je v panogi. HR in obračun plač sta tradicionalno »dolgočasna«, močno regulirana segmenta. Če celo podjetja, ki upravljajo plače in delovna razmerja po svetu, končajo v zgodbah o plačanih vohunih in nadzoru, je to znak, da ima panoga problem upravljanja, ne samo problem podobe.

2. Orodja za konkurenčno obveščevalno dejavnost se nevarno ostrijo
Legitimno konkurenčno spremljanje vključuje analizo javnih cenikov, opazovanje konferenc, spremljanje objav strank. Meja, ki je prečrtana v večini pravnih redov, pa so lažno predstavljanje, podkupovanje notranjih virov, vdiranje v sisteme in fizično sledenje.

Če se bo dokazna veriga denarnih tokov, ki jo je Rippling predstavil na sodišču (nakazilo z računa, povezanega z družino vodilnega pri Deel, in takojšnje nakazilo domnevnemu vohunu), izkazala za točno, bo to šolski primer, kako konkurenčne inteligence ne izvajati.

3. Globalni payroll kot nova infrastruktura globalizacije
Deel in Rippling nista »še dva SaaS-a«. Sta del infrastrukture, zaradi katere lahko podjetje v Ljubljani ali Zagrebu v enem dnevu zaposli nekoga v Braziliji ali Indiji. V trenutku, ko si na tej poziciji, se od tebe pričakuje vedenje infrastrukturnega podjetja: stabilnost, predvidljivost, stroga skladnost z zakonodajo.

Obtožbe, povezane z zakonom RICO in industrijskim vohunjenjem, se s to vlogo nikakor ne skladajo. Hkrati pa privabljajo drugačen nabor nadzornikov in prinašajo več možnosti za čezatlantsko sodelovanje regulatorjev.

Evropski in slovenski pogled

Za številne evropske in tudi slovenske podjetniške ekipe sta Deel in Rippling privlačna zato, ker omogočata hitro zaposlitev ali najem ljudi po svetu, brez lokalnih pravnih entitet. Prav zato morebitna kazenska preiskava ni nepomembna eksotika, temveč realno tveganje v dobavni verigi HR‑procesov.

Po GDPR morajo podjetja kot upravljavci podatkov zagotoviti, da njihovi obdelovalci (denimo HR SaaS ponudniki) zagotavljajo »zadostna jamstva« glede varstva podatkov in varnosti. Če se pri enem od ključnih ponudnikov odpre kazenska preiskava, se lahko to vpraša tudi pri ocenjevanju teh jamstev.

EU ima tudi direktivo o poslovnih skrivnostih in nacionalne zakone o nelojalni konkurenci; industrijsko vohunjenje je v številnih državah kaznivo dejanje. Če so bile v domnevne aktivnosti vključene enote, zaposleni ali stranke na ozemlju EU, se lahko sprožijo še ločeni postopki pred evropskimi ali nacionalnimi organi.

Za evropske tekmece – od Personia (Nemčija) in Factoriala (Španija) do nišnih ponudnikov v CEE – se tukaj odpre prostor za diferenciacijo: »smo manj bleščeči, a bolj urejeni«. Tudi slovenska podjetja, ki gradijo HR-rešitve ali plačilne sisteme, dobijo priložnost: evropski kupci bodo še raje slišali zgodbo o lokalni skladnosti, transparentnem upravljanju in jasnih etičnih standardih.

V praksi to pomeni, da bodo slovenski CFO-ji in HR-direktorji morali pri obnovi pogodb z globalnimi ponudniki pogledati dlje od cene in funkcionalnosti: kakšno je pravno tveganje, če bo izbran partner čez tri leta v kazenski sodni dvorani?

Pogled naprej

Kazenske preiskave so maraton, ne sprint. Če informacije WSJ držijo, lahko traja več let, preden bo zadeva pravnomočno zaključena. Toda vpliv na trg HR-tehnologije se bo čutil veliko prej.

Na kaj je smiselno biti pozoren?

1. Obseg preiskave – Ali se osredotoča na posameznega zaposlenega ali se razširi na sistemske prakse in vodenje? V drugem primeru lahko že sama preiskava (še pred sodbo) privede do menjav v upravi in pritiskov na investitorje.
2. Razkritja dokumentov – Civilne in kazenske zadeve običajno razkrijejo interno komunikacijo. Če na plano pridejo elektronska sporočila o vohunjenju ali nadzoru tekmeca, bodo posledice za ugled zelo konkretne – ne glede na pravni epilog.
3. Obnašanje strank – Velika podjetja ne menjajo HR-sistemov čez noč, lahko pa tiho ustavijo širitve ali nove projekte. Signali bodo subtilni: več RFP-jev, več vprašanj o skladnosti, več odprtosti za evropske alternative.
4. Evropska regulativna reakcija – Če bodo ameriške oblasti vložile obtožnice, se lahko evropski regulatorji pri interpretaciji GDPR in konkurenčnega prava sklicujejo na iste ugotovitve. To pomeni dodatno plast tveganja za globalne ponudnike.

Za ponudnike HR-tehnologije bo ključnega pomena, da vzpostavijo jasne meje med legitimnim spremljanjem konkurence in prepovedanimi praksami. Srednjeročno pričakujem pojav »kodeksov konkurenčne etike« in neodvisnih revizij, ki bodo postali običajen del due diligence procesa.

Bistvo

Spor med Ripplingom in Deelom ni samo še ena tožba v tehnološkem svetu, temveč stresni test za idejo, da lahko ista kultura, ki je ustvarila »unikorne«, varno upravlja globalno infrastrukturo za zaposlovanje in plače.

Za slovenska in evropska podjetja je ključno sporočilo jasno: na svoje HR‑sisteme glejte tako resno kot na bančni račun. Postavljajte neprijetna vprašanja, preverjajte upravljanje in bodite pripravljeni reči ne tudi tehnološkim zvezdnikom, če njihova rast preveč spominja na kriminalko.