- NASLOV IN UVOD
Alphabet ne financira več umetne inteligence kot še en produktni cikel, temveč kot infrastrukturo – podobno železnici ali energetiki. Z izdajo izjemno redke 100‑letne obveznice v funtih Googleov holding pošilja jasen signal: infrastruktura za AI ni kratkoročna moda, ampak medgeneracijski projekt. To ni zgolj finančni trik, temveč ogledalo, kako se Big Tech vidi v svetovnem gospodarstvu. V nadaljevanju analiziramo, kaj stoletna obveznica dejansko pomeni, kdo pridobi in kdo tvega, zakaj je Evropa nenadoma pomemben vir financiranja ter kaj to pomeni za slovenske uporabnike in podjetja.
- NOVICA NA KRATKO
Po poročanju Financial Timesa, na katerega se sklicuje Ars Technica, je Alphabet angažiral banke za prodajo 100‑letne obveznice v britanskih funtih kot del svoje prve tovrstne izdaje v tej valuti. Stoletna obveznica je del večvalutnega paketa, ki vključuje tudi približno 20 milijard dolarjev obveznic v ameriški valuti (povečano z 15 milijard zaradi močnega povpraševanja) ter načrtovano izdajo v švicarskih frankih.
Zbrana sredstva so namenjena financiranju eksplozivnega porasta naložb v infrastrukturo za umetno inteligenco – predvsem podatkovne centre in kapacitete oblaka za storitve Gemini. FT navaja, da bodo velike tehnološke družbe in njihovi dobavitelji letos skupaj vložili blizu 700 milijard dolarjev v AI infrastrukturo. Sam Alphabet je napovedal do 185 milijard dolarjev investicij v osnovna sredstva za leto, približno dvakrat več kot leto prej, potem ko so se letni prihodki prvič povzpeli nad 400 milijard dolarjev. Dolgoročni dolg družbe je narasel na okoli 46,5 milijarde dolarjev, ob tem pa je na koncu leta držala več kot 120 milijard dolarjev gotovine in denarnih ustreznikov.
- ZAKAJ JE TO POMEMBNO
Stoletna obveznica ni samo še ena obveznica v bilanci stanja, ampak izraz identitete. Navadno jo izdajajo države, vrhunske univerze ali peščica največjih korporacij. Ko to naredi tehnološko podjetje, mu trg v praksi pripiše status kvazi‑javne infrastrukture.
Alphabet s svojo bilanco tveganje dela prelaga na vlagatelje, ki razmišljajo v desetletjih, ne v generacijah produktov. Pokojninski skladi in življenjske zavarovalnice, ki potrebujejo ultra dolgoročna sredstva, dobijo iskano: visoko kakovostno, dolgo zapadlo obveznico. Alphabet pa dobi ogromno, fiksno financiranje za podatkovne centre, podmorske kable in energetske pogodbe, ki se amortizirajo desetletja.
Hkrati to razkriva nekaj manj očitnega: niti Big Tech ne more trenutnega vala AI naložb v celoti financirati zgolj iz prostega denarnega toka, ne da bi pri tem žrtvoval odkupa lastnih delnic, dividende ali manevrski prostor za prevzeme. Prodati 3‑letne obveznice ni težko; prodati 100‑letne pa pomeni reči: »Še leta 2126 bomo ključna infrastruktura – in pripravljeni smo, da nas na to merite.«
Del trga ostaja skeptičen. Nekateri upravljavci skladov so novo izdajo preskočili – donos se jim zdi prenizek, tveganje prevelike izpostavljenosti hiperskalerskim ponudnikom v obdobju, ko so njihove obveznosti vse bolj vezane na kompleksne AI projekte, pa previsoko. Ne gre za dvom v Alphabet danes, temveč v tehnološko in regulativno negotovost, raztegnjeno čez desetletja. Zmagovalci so trenutno delničarji Alphabeta, ki dobijo z dolgom vzvodeno rast brez takojšnje razvodenitve kapitala, in obvezniški vlagatelji, ki ob pomanjkanju dolgoročnih varnih donosov iščejo prav tak papir.
- ŠIRŠI KONTEKST
Poteza Alphabeta se lepo vklaplja v širši trend: umetna inteligenca spreminja ponudnike oblaka v kapitalsko intenzivne velikane, podobne nekdanjim telekomom. Oracle je nedavno naenkrat zbral 25 milijard dolarjev z več kot štirikratnim presežkom naročil. Alphabet je že lani izdal 50‑letno dolarsko obveznico in več milijard v evrih. Amazon in Meta prav tako ostro dvigujeta investicije, da bi nahranila AI delovne obremenitve.
Zgodovina ponuja vzporednico: v obdobju dot‑coma je prišlo do prekomerne gradnje optičnih omrežij, financirane s poceni dolgom in optimizmom. Mnogi vlagatelji so bili izbrisani, a fizična infrastruktura tistega obdobja je danes hrbtenica interneta. Razlika je v tem, da tokrat nismo priča množici manjših operaterjev, temveč peščici hiperskalerskih platform, ki začenjajo z izredno močnimi bilancami.
V primerjavi z desetletjem po finančni krizi so obrestne mere danes višje, dolgoročno financiranje pa dražje. Dejstvo, da trg kljub temu požira 50‑ in 100‑letne tehnološke obveznice, pove še nekaj drugega: vlagatelji dolgoročno bolj zaupajo kreditnemu tveganju Alphabeta kot marsikatere države.
To obenem kaže, kako AI dirka preoblikuje kapitalske trge. Namesto da bi frontier financiral rizični kapital, zdaj obvezniški trgi plačujejo za beton, transformatorje in čipe. Delniške zgodbe dvigajo vrednotenja, dolg pa tiho gradi dejansko infrastrukturo.
- EVROPSKI IN SLOVENSKI VIDIK
Z evropskega zornega kota je najbolj zanimivo, da Alphabet stoletno obveznico izdaja prav v funtih – in to predvsem zaradi stroškov ter dostopa do novega bazena vlagateljev. Dolgoročne obveznice v funtih in evrih so zelo priljubljene pri pokojninskih skladih in zavarovalnicah, ki pod evropsko regulativo, kot je Solventnost II, iščejo visokokakovostna dolgoročna sredstva.
Posredno bodo torej evropski – tudi slovenski – varčevalci prek pokojninskih in investicijskih skladov sofinancirali ameriško AI infrastrukturo, ki bo le delno stala v Evropi. EU po drugi strani poudarja digitalno suverenost, spodbuja evropske oblake in zaostruje pravila prek uredb DMA in AI Act. Paradoks je očiten: najgloblji evropski kapital napaja iste hiperskalerje, ki jih Bruselj želi omejiti.
Za evropske in regionalne ponudnike oblaka – od OVH do manjših slovenskih in regionalnih ponudnikov – se dviga nova ovira: niso več v tekmi samo s tehnološkim in prodajnim aparatom ZDA, temveč tudi z njihovo sposobnostjo pridobivati 100‑letni denar po nizkih pribitkih.
Za Slovenijo to pomeni dvoje. Prvič, domača podjetja in start‑upi bodo skoraj zagotovo še bolj odvisni od velikih tujih oblakov, saj ti pospešeno širijo AI storitve tudi v manjše trge. Drugič, domači institucionalni vlagatelji (pokojninske družbe, zavarovalnice) bodo morali zelo trezno oceniti, koliko izpostavljenosti do hiperskalerjev si lahko privoščijo v portfeljih, ki so po definiciji dolgoročni.
- POGLED NAPREJ
Te izdaje ne bodo zadnje. Če bo Alphabetova stoletna obveznica uspešno umeščena in likvidna na sekundarnem trgu, se lahko hitro zgodi, da bodo tudi Amazon, Microsoft ali celo veliki proizvajalci čipov začeli raziskovati daljše ročnosti in manj običajne valute.
V naslednjih 1–2 letih velja spremljati nekaj ključnih točk:
- Kreditni pribitki: se bodo ohranili nizko ali se bodo zaradi bojazni pred prekomernimi AI investicijami razširili?
- Regulacija: evropski AI Act, energetska politika in morebitne davčne spremembe za digitalne velikane lahko bistveno vplivajo na donosnost AI platform.
- Discipliniranost pri capexu: če monetizacija AI zamuja ali je šibkejša od pričakovanj, bodo nadzorni sveti in bonitetne agencije pritisnili na znižanje tempa vlaganj.
- Struktura trga: Če se nekaj hiperskalerjev utrdi kot de facto AI komunalna infrastruktura, bo stoletni dolg videti vizionarski. Če se del IT bremena preseli nazaj on‑prem ali v odprte modele, se lahko današnja centralizirana gradnja izkaže za pretirano.
Za Slovenijo je praktično vprašanje, ali bomo kot trg zgolj pasivni uporabnik in financer tuje AI infrastrukture, ali pa bomo uspeli izkoristiti poceni dostop do teh platform za gradnjo lastnih produktov in storitev z višjo dodano vrednostjo.
- SKLEP
Stoletna obveznica Alphabeta je finančna stava, da bo AI infrastruktura vsaj tako trajna in sistemsko pomembna kot železnice ali elektroenergetska omrežja. Za zdaj so vlagatelji pripravljeni to zgodbo kupiti po zelo nizkih donosih. Ključno vprašanje pa je, ali smo kot evropski – in slovenski – varčevalci zadovoljni, da prek svojih pokojnin financiramo stoletno moč zasebnih tehnoloških velikanov, ki jih nadzira njihov upravni odbor in ne javni mandat.
