Android 17 beta na Pixelih: majhna posodobitev, velik premik v strategiji
Če Android 17 beta ocenjujete po videzu, boste razočarani – skoraj nič novega vmesnika, brez velikih funkcij. A pod pokrovom se dogaja nekaj bistveno pomembnejšega. Google spreminja pravila igre za razvijalce, stiska OEM‑partnerje in tiho preoblikuje sam razvoj Androida. Ta različica je predvsem sporočilo: prihodnost platforme je prilagodljiv vmesnik za različne zaslone, učinkovitejša poraba virov in še bolj izrazita strategija »Pixel najprej«. V nadaljevanju analiziramo, kaj to pomeni za uporabnike, podjetja in razvijalce – tudi v Sloveniji.
Novica na kratko
Kot poroča Ars Technica, je Google po nenadni in nepojasnjeni odpovedi prvotnega izida čez nekaj dni vendarle objavil prvo javno beto Androida 17 za telefone Pixel. Beta je na voljo za generacije Pixel 6 do Pixel 10, za Pixel Tablet in prvi Pixel Fold prek Googlovega beta programa.
Prva izdaja je osredotočena na sistemske spremembe in API‑je, ne na vidne novosti. Ključne novosti so razširjena podpora za t. i. prilagodljive aplikacije, ki se znajo pravilno raztegniti na različne velikosti zaslona, bolj gladko preklapljanje med kamerami, podpora za video-standard VVC (Versatile Video Coding) ter novi mehanizmi za upravljanje zmogljivosti, med drugim generacijsko zbiranje odpadkov, ki naj bi zmanjšalo obremenitev procesorja.
Google nadaljuje z razdeljenim modelom izdaj. V drugem četrtletju 2026 je predvidena »velika« izdaja Androida 17, konec leta pa še manjša, tako imenovana »minor SDK« različica. Druga beta naj bi prišla marca in prinesla končne API‑je za razvijalce. Odprtokodni del AOSP se bo, kot lani, posodabljal le dvakrat letno, usklajeno s temi izdajami.
Zakaj je to pomembno
Na papirju gre za tipično »razvijalsko« beto, v praksi pa za jasen strateški premik.
Najprej prilagodljive aplikacije. Podpora za prilagajanje različnim velikostim oken in zaslonov v Androidu 17 (API 37) ni več priporočilo, ampak pogoj. Razvijalci, ki ciljajo na to različico, bodo morali zagotoviti pravilno skaliranje in delovanje v okenskem večopravilnem načinu. Google ima v rokah močno orožje: že danes iz Play Stora postopoma izrinja aplikacije, ki ciljajo na zastarele API‑je.
Zmagovalci so uporabniki tablic in prepogljivih telefonov ter proizvajalci, ki stavijo na večje zaslone. Izgubljajo razvijalci, ki so leta ignorirali prilagodljive postavitve, in poceni naprave z velikimi zasloni, ki so se zanašale na »raztegnjen« telefon, ne na pravo podporo aplikacij.
Izboljšave pri kamerah in videu so bolj tehnične, a pomembne. Neopazen prehod med širokokotno in telefoto kamero je ključ do občutka »profesionalnega« snemanja. VVC pa prinaša učinkovitejše kodiranje in dekodiranje videa – manj prenesenih gigabajtov in manj zasedenega prostora za enako kakovost.
Generacijsko zbiranje odpadkov in optimizacije porabe virov nakazujejo širši trend: Android poskuša biti bolj predvidljiv in prijazen do srednjega razreda. To je ključno v državah, kjer telefoni ostanejo v uporabi štiri ali celo pet let – kar v Sloveniji ni redkost.
In še zadnja točka: razdeljen cikel izdaj ter redkejše objave AOSP‑kode utrjujeta dejstvo, da je Android vedno bolj produkt, ki ga najprej vidite na Pixelih, šele nato kot odprtokodno platformo.
Širši kontekst
Android 17 beta lepo sodi v več dolgoročnih smernic razvoja.
Prvič, Google podvaja stavo na velike zaslone, ne da bi izbral en sam »pravi« format. Namesto da posnema Samsungovo strategijo prepogljivih naprav ali Applov pristop s tablicami, poskuša Android narediti čim bolj neodvisen od oblike: telefon, tablica, prepogljivi telefoni, zunanji zasloni – vse naj bi bile zgolj različne »okenske« postavitve. Zahteva po prilagodljivih aplikacijah je mehanizem, s katerim to uveljavlja.
Drugič, klasični enkrat letni veliki izid se tiho spreminja v model nenehnih manjših korakov. Razdelitev na Q2/Q4 Android 17 se dobro ujema s Pixel Feature Dropi in četrtletnimi posodobitvami, ki jih poznamo že danes. Vedno več funkcij je ločenih od številke različice na škatli telefona. Za OEM‑e je to hkrati priložnost in breme: več fleksibilnosti pri časovnici, a manj prostora za globoke prilagoditve sistema.
Tretjič, redkejše objave AOSP‑kode so velika, čeprav tiha sprememba za odprtokodno skupnost. Včasih so lahko razvijalci ROM‑ov, raziskovalci in inženirji v OEM‑ih sproti spremljali razvoj Androida. Z dvakrat letnimi »paketi« postaja razvoj bolj črna skrinjica, ki jo upravlja Google in njegov Pixel‑načrt.
V primerjavi z Applom se Android po procesu izdaje vse bolj približuje iOS‑u: ena vodilna implementacija, nato ostali. Razlika je, da ima Google okrog sebe precej bolj raznoliko strojno in regulativno okolje.
Evropski in slovenski kot
Za evropske in slovenske uporabnike je pomembnih več vidikov.
Prilagodljive aplikacije in boljša podpora velikim zaslonom se dobro skladata z evropskim poudarkom na trajnosti in daljši življenjski dobi naprav. Če aplikacije delujejo dobro na različnih formatih, lahko podjetja in javna uprava standardizirajo na manj modelov in jih uporabljajo dlje, kar znižuje stroške in okoljski odtis.
Učinkovitejši video (VVC) ter bolje nadzorovana poraba virov so zanimivi z vidika evropske energetske politike in omejenih kapacitet mobilnih omrežij, posebej v bolj ruralnih območjih. Manj prenosa za enako kakovost pomeni manjšo obremenitev omrežij in potencialno manjšo porabo energije v podatkovnih centrih in na napravah.
Vendar pa pristop »Pixel najprej« v Evropi šepa. Pixli še vedno niso množična izbira, niti v Sloveniji, kjer prevladujejo Samsung, Xiaomi in nekaj manjših igralcev. Android 17 bo za večino uporabnikov v EU realnost šele, ko (če) njihovi proizvajalci posodobitve dejansko izdajo.
Regulativno gledano bodo spremembe zanimive z vidika akta o digitalnih trgih (DMA). Ta že zdaj omejuje, kako močno lahko Google preko Androida privilegira lastne storitve. Če se bo izkazalo, da počasnejša objava AOSP‑kode in funkcije, ki se dolgo časa pojavljajo izključno na Pixelih, slabijo konkurenčnost drugih proizvajalcev, lahko pričakujemo dodatna vprašanja iz Bruslja.
Za slovenske razvijalce – od manjših ekip v Ljubljani do podizvajalcev za tuje naročnike – pomenijo nove zahteve več dela na prilagodljivih vmesnikih, a tudi bolj stabilno ciljno platformo.
Pogled naprej
V naslednjih mesecih bo ključna druga beta. Ko bodo API‑ji označeni kot končni, se bodo morali resni razvijalci odločiti, ali bodo prilagodili svoje aplikacije novemu svetu več oken, raztegljivih zaslonov, novega video‑kodeka in spremenjenih pravil o rabi virov.
Google bo verjetno na konferenci I/O Android 17 predstavil kot različico, ki »končno« naredi tablice in prepogljive telefone pripravljene za množično rabo. Proizvajalci, ki načrtujejo večje predstavitve naprav v drugi polovici 2026, bodo v ozadju pritiskali za stabilno in predvidljivo časovnico – razdeljen model deluje le, če so datumi res trdni.
V prihodnje velja spremljati tri stvari:
- Hitrost posodobitev OEM‑ov – Bodo Samsung, Xiaomi in drugi res hitreje izdali Android 17, ali se bo klasična zamuda kljub novemu modelu ponovila?
- Strogost Googla do razvijalcev – Bo zahteva po prilagodljivih aplikacijah resno vplivala na rangiranje v Play Storu in sprejemanje novih aplikacij?
- Odziv EU‑regulatorjev – Bo Evropska komisija v Pixel‑prvem razvoju in redkejših AOSP posodobitvah videla problem za konkurenco?
Tveganja so jasna: utrujenost razvijalcev od še ene runde obveznih prilagoditev in možnost, da se VVC ne uveljavi dovolj hitro, če bo strojna podpora omejena ali licenciranje zapleteno. Priložnost pa je Android, ki bo na različnih napravah končno deloval bolj enotno in bo manj »zatikajoč«, z daljšo uporabno dobo srednjega razreda.
Spodnja črta
Prva beta Androida 17 ni tu zato, da bi vas navdušila z novimi ikonami. Gre za premik moči. Google z nizkonivojskimi spremembami in novim ritmom izdaj vse bolj določa, kako se morajo obnašati aplikacije, kako hitro smejo OEM‑i posodabljati naprave in kako se premika celoten ekosistem. To je lahko dobro za uporabnike, a hkrati krepi odvisnost od Pixlov in Mountain Viewa. Ključno vprašanje za prihodnost Androida v Evropi je, ali lahko Google platformo posodobi, ne da bi iz nje naredil praktično zaprti »PixelOS«.
