Posodobitve Apple 26.4: manj hrupa, večji premiki za varnost, sporočila in Mac

19. februar 2026
5 min branja
Več Applovih naprav z nameščenimi beta različicami iOS, iPadOS in macOS 26.4

Posodobitve Apple 26.4: manj hrupa, večji premiki za varnost, sporočila in Mac

Na prvi pogled so 26.4 različice iOS, iPadOS in macOS le še en »vmesni servisni paket«. V resnici pa gre za precej več kot le popravke napak. Pod nekaj vidnimi novostmi, kot so AI‑seznami predvajanja v Apple Music, se skriva pomembnejši premik: Apple zaostruje varnost, previdno posodablja sporočanje z zunanjim svetom in hkrati začne rezati zadnje vezi z Intelovimi Maki.

V nadaljevanju ne bomo ponavljali novic, temveč pogledali, kaj te spremembe pomenijo za uporabnike v Sloveniji, razvijalce, podjetja in evropske regulatorje – danes in v naslednjih letih.


Novice na kratko

Kot poroča Ars Technica v članku Andrewa Cunninghama, je Apple izdal prve razvijalske in javne bete za iOS 26.4, iPadOS 26.4, macOS 26.4 in sorodne sisteme.

Na površini vidimo klasične »vau« funkcije: v Apple Music nov način »Playlist Playground« generira sezname predvajanja na podlagi besedilnih opisov, v aplikaciji Podcasts prihaja domača podpora za video podkaste, Freeform pa v načinu Creator Studio dobi dostop do knjižnice stock fotografij in zmožnost generiranja slik z umetno inteligenco.

Bolj zanimive so spremembe pod pokrovom:

  • MacBooki dobijo ročni drsnik za omejitev največjega napolnjenega odstotka baterije.
  • Apple začne testirati končno‑končno šifriranje za RCS sporočila – a za zdaj le med Apple napravami.
  • Na Mac in iPad se vrača »Compact« pogled zavihkov v Safariju.
  • Na iPhonu funkcija Stolen Device Protection ne bo več opcijska, ampak privzeto vključena.
  • macOS začne opozarjati, da bo prevajalni sloj Rosetta 2 v prihodnjih različicah odstranjen.

Opažen je tudi manjkajoči igralec: dolgo napovedovani »pametnejši Siri« znova zamuja in ga – po navedbah Ars Technice – ne gre pričakovati pred 26.5 ali celo iOS 27.


Zakaj je to pomembno

Če odstranimo marketinški šum, je sporočilo precej jasno: Apple na novo razporeja nadzor – delno ga vrača uporabniku, delno ga krepi pri sebi.

Kdo pridobi?

  • Uporabniki, ki jim je mar za varnost, dobijo največ. Privzeto vklopljen Stolen Device Protection bistveno oteži scenarij, ko vam nepridiprav najprej odštopa PIN, nato pa popolnoma prevzame račun in finance. Najbolj občutljiva dejanja zunaj »znanih lokacij« zahtevajo biometrijo, brez izhoda v geslo.
  • Intenzivni uporabniki prenosnikov bodo pozdravili nov drsnik za omejitev polnjenja. Če je vaš Mac večino časa priklopljen na napajanje, je možnost stalne omejitve na npr. 80–85 % zelo pomembna za večletno zdravje baterije.
  • Ljubitelji minimalističnih vmesnikov dobijo nazaj kompaktne zavihke v Safariju. Malenkost, ki pa pokaže, da Apple tiho priznava: nekateri njegovi prejšnji poskusi niso bili napačni po ideji, ampak po izvedbi.

Kdo izgubi?

  • Podjetja in posamezniki, ki še vedno živijo na Intel‑aplikacijah za Mac, dobijo glasen opomnik, da jim čas teče. Rosetta 2 je zadnja leta neopazno reševala združljivost, zdaj pa macOS z opozorili jasno sporoča: prehod v dobo Apple Silicon bo v nekaj različicah dokončan, v macOS 28 večine tega mostu ne bo več.
  • Skupine, kjer se mešajo iOS in Android, pa še vedno nimajo to, kar si v resnici želijo: varno, sodobno sporočanje ne glede na telefon. Apple testira šifriran RCS – a le znotraj svojega tabora. Zeleni mehurčki tako ostajajo drugorazredni.

Gre torej manj za posamezne funkcije in bolj za to, kako dolgo bo vaša strojna oprema realno uporabna, koliko vas bo bolela migracija iz ekosistema in kako trnava bo komunikacija z ljudmi zunaj Applovega vrta.


Širša slika

Te bete je treba brati v kontekstu več daljših trendov.

1. Zaostrovanje varnostnega obroča okoli osebnih naprav
Privzeto vklopljen Stolen Device Protection se lepo vključi v Applovo zgodbo zadnjega desetletja: šifriranje diska kot privzeta možnost, agresivno omejevanje dovoljenj za aplikacije, dvostopenjska prijava skoraj povsod. Če je Apple pripravljen varnostno plast vsiliti vsem, ima zelo verjetno podatke, ki kažejo na resen problem z zlorabami ukradenih naprav.

To pa pomeni tudi več trenja. Slovenci veliko potujemo, delamo na daljavo, prehajamo med službo, domom in kavarnami; naprava se bo pogosteje štela kot »neznana lokacija«. Apple računa, da bo dodatno dotikanje senzorja prstnega odtisa ali pogostejše gledanje v kamero manjši problem od finančne ali identitetne škode.

2. Počasen in političen prehod v interoperabilno sporočanje
Applova podpora RCS se dogaja v ozadju pritiska regulacije – od ameriških protimonopolnih postopkov do evropskega Akta o digitalnih trgih (DMA). Nadgrajevanje podpore RCS, vključno s šifriranjem, omogoča Applu, da v Bruslju reče: »Poglejte, moderniziramo se, interoperabilnost se izboljšuje.«

Toda trenutna omejitev – šifriran RCS le med napravami Apple in niti ne v končni izdaji 26.4 – pokaže, kako previdno Apple stopa. Dobimo posodobljen nadomestek za SMS, ne pa enakovredne izkušnje med iPhone in Androidom.

3. Končna faza prehoda z Intela na Apple Silicon
Prehod na M‑serijo je v Sloveniji dobro viden: novi Maci so tišji, hladnejši, baterije zdržijo cel delovni dan. Rosetta 2 je omogočila, da so stare Intel‑aplikacije na tem železju tiho delovale. Zdaj Apple ponavlja vzorec prejšnjih arhitekturnih selitev (PowerPC → Intel, 32‑bit → 64‑bit): najprej opozorila, nato odrezava.

Za večino mainstream programov to ne bo problem – so že prilagojeni. Težava so specifične rešitve v podjetjih, stari računovodski ali grafični paketi, lastniški vtičniki za glasbo ali video. Tu bodo morali IT‑oddelki in integratorji v prihodnjih dveh letih narediti domačo nalogo.

4. Praktični AI namesto velikega asistenta
Medtem ko drugi tekmujejo, kdo bo imel glasovnega asistenta, ki bolj spominja na klepet z LLM, Apple v teh betah stavi na zelo konkretne primere: generiranje seznamov predvajanja, slik v Freeformu … Veliki, »pametnejši Siri« ostaja v fazi odlaganja, kar nam pove, da Apple ne želi izdati asistenta, ki bi bil zgolj še en oblačni chatbot brez jasne dodane vrednosti in močne zasebnosti.


Evropski in slovenski kot

Za evropske – in znotraj tega slovenske – uporabnike te bete odpirajo nekaj specifičnih vprašanj.

DMA, iMessage in RCS
Evropska komisija razmišlja, ali je iMessage storitev »vratarja« po DMA, kar bi lahko pomenilo obvezno interoperabilnost. Applovo postopno, delno uvajanje naprednega RCS (vključno s šifriranjem) bo v argumentaciji gotovo izpostavljeno. Toda dejstvo, da šifriranje RCS v teh betah deluje le znotraj Appla, ne bo prepričalo nikogar v Berlaymontu.

V Sloveniji, kjer WhatsApp, Viber, Signal in Telegram že dolgo kraljujejo v skupinskih pogovorih, bo nadgrajen RCS zanimiv predvsem za komunikacijo s starejšimi in manj digitalno veščimi uporabniki, ki še vedno uporabljajo privzeto aplikacijo za SMS.

Varnost v praksi
Ljubljana in večja mesta niso imuna na kraje telefonov – posebej v lokalih in na dogodkih. Privzeto vključena zaščita ukradene naprave lahko pomembno zmanjša možnost, da lopov z nekaj potezami prevzame vaš Apple ID, Gmail ali mobilno banko. To se dobro sklada z evropskim poudarkom na zaščiti potrošnikov in kibernetski varnosti.

Vzdržnost in stroški lastništva
Slovenski uporabniki MacBookov dobro vedo, da menjava baterije ali celotnega prenosnika ni poceni. Drsnik za omejitev polnjenja neposredno podpira cilje EU glede trajnosti in podaljšanja življenjske dobe naprav – manj prezgodnjih zamenjav pomeni tudi manj odpadne elektronike.

Hkrati pa konec Rosette za javni sektor, šole in manjša podjetja pomeni pritiske na proračune. Stara, a še funkcionalna programska oprema bo potrebovala nadgradnjo ali zamenjavo, sicer bodo prisiljeni ostati na starejši različici macOS – kar je z vidika varnosti spet problematično.


Pogled naprej

Kaj lahko pričakujete v naslednjih mesecih in letih?

  • V kratkem (1–3 mesece): 26.4 bo stabiliziran in izdan z večino vidnih novosti: omejevanje polnjenja, spremembe v Safariju, privzeta zaščita ukradene naprave, opozorila Rosette. Funkcije, povezane z RCS‑šifriranjem in Siri, bodo po vsej verjetnosti prišle kasneje.

  • Srednjeročno (2026): Apple bo moral sprejeti odločitev, ali bo šifriran RCS polno podprl tudi v komunikaciji z Androidom. Če se pritisk z ameriške in evropske strani nadaljuje, bo popolna end‑to‑end podpora videti kot manjše zlo od nadaljnjih postopkov.

  • Rosetta kot odštevalnik časa: Razvijalci, ki še niso naredili različice za Apple Silicon, so praktično v podaljšku. V naslednjih dveh letih lahko pričakujemo val novih »univerzalnih« izdaj, hkrati pa tudi nekaj opuščenih aplikacij. Organizacije bi morale že danes narediti popis vseh Intel‑ključnih programov in pripraviti načrt migracije.

  • Siri in Applova AI‑zgodba: Vsak dodaten zamik dviguje pričakovanja. Če »pametnejši Siri« ne bo ponujal res kakovostno drugačne izkušnje, bodo uporabniki raje ostali pri specializiranih AI aplikacijah (npr. za pisanje, prevode, programiranje) in asistenta ignorirali.

  • Uporabniški šok zaradi varnosti: Privzeto vklopljena zaščita ukradene naprave bo neizogibno povzročila nekaj zmede (»Zakaj mi geslo tu ne deluje?«). Za slovenski trg bo ključno, kako dobro bodo prevedena obvestila, navodila in podpora operaterjev ter prodajalcev.


Bistvo

Posodobitve 26.4 morda nimajo »wow« efekta predstavitev, vendar bodo dolgoročno vplivale na to, kako varne, trajne in odprte so Apple naprave. Apple utrjuje varnostni obroč, počasi posodablja svojo najslabšo interoperabilnostno točko (SMS/RCS) in hkrati začenja končno fazo ločitve od Intela – vse to z nekaj praktičnimi AI bonbončki.

Ključno vprašanje za uporabnike v Sloveniji in EU ostaja: ali nam ta dodatni nadzor res prinaša več varnosti in daljšo življenjsko dobo naprav – ali pa predvsem bolj eleganten, a še vedno precej zaprt vrt?

Komentarji

Pustite komentar

Še ni komentarjev. Bodite prvi!

Povezani članki

Ostani na tekočem

Prejemaj najnovejše novice iz sveta AI in tehnologije.