Apple je stari HomeKit dokončno ugasnil: kaj v resnici pomeni »nova arhitektura«

Apple je stari HomeKit dokončno ugasnil: kaj v resnici pomeni »nova arhitektura«

Če ste domače luči in ključavnice prepustili Applu, se vam je infrastruktura čez noč spremenila – tudi če tega na prvi pogled ne opazite. Stara osnova HomeKit je uradno mrtva, »nova arhitektura« za aplikacijo Dom (Home) pa je postala edina možnost. Na papirju gre za hitrejše in zanesljivejše delovanje ter podporo za Matter. V praksi pa tudi za to, kateri starejši telefoni, iPadi in Mace so še uporabni – in kako trdno vas Apple veže na svoje škatle v dnevni sobi.

V nadaljevanju analiziramo, kaj se je spremenilo, zakaj Apple potezo stopnjuje prav zdaj in kakšne posledice ima to za slovenske in evropske uporabnike.

Kaj se je zgodilo (na kratko)

Kot poroča Ars Technica (Andrew Cunningham), je Applova dolgo napovedovana »nova arhitektura Home« od 11. februarja 2026 v praksi obvezna. Uporabniki, ki še niso nadgradili, morajo to storiti, če želijo aplikacijo Dom sploh še uporabljati. Stara arhitektura HomeKit ni več podprta.

Po Applovi podporni dokumentaciji morajo biti vsi Appleovi izdelki, prek katerih upravljate dom – iPhone, iPad, Mac, Apple TV, Apple Watch – vsaj na iOS 16.2, iPadOS 16.2, macOS 13.1, tvOS 16.2 ali watchOS 9.2. Naprave, ki teh različic ne zmorejo, po novem ne morejo več upravljati pametnih naprav prek Doma.

Nova arhitektura je osnova za funkcije, kot so gostujoč dostop, podpora robotskim sesalnikom in podrobna zgodovina aktivnosti. Za vse, kar zahteva »home hub« – oddaljen dostop, obvestila in dodajanje naprav Matter – pa je zdaj obvezna prisotnost HomePoda (mini ali velikega) ali novejšega Apple TV. iPad, ki je bil prej lahko domači zvezdišče, v novi arhitekturi to vloge ne more več igrati.

Zakaj je to pomembno

Na videz gre za globoko tehnično spremembo, v resnici pa za zelo konkretno vprašanje: ali lahko obdržite obstoječo opremo in avtomatizacije, v katere ste že investirali.

Dobitniki so uporabniki, ki redno osvežujejo Appleovo strojno opremo in že imajo HomePod ali sodoben Apple TV. Ti dobijo čistejšo, enotno arhitekturo, na kateri lahko Apple naslednja leta gradi nove funkcije, in minimalne zahteve, ki bi morale v teoriji zmanjšati čudne napake v mešanih okoljih starejših in novih naprav.

Izgubili bodo tisti, ki so stari iPad uporabljali kot povsem zadovoljiv domači hub, ali pa imajo v hiši Mac ali iPhone, ki ju ni mogoče posodobiti na zahtevane različice sistema. Ti izdelki čez noč postanejo drugorazredni: luči bodo še delovale, a centralno upravljanje in avtomatizacije prek Doma bodo nedosegljivi.

Druga, manj očitna žrtev je prvotna obljuba standarda Matter kot protistrupa proti ujetništvu v posamezni ekosistem. Matter je bil predstavljen kot »kupi karkoli, uporabi kjerkoli«. A pri Applu je podpora Matter zdaj vezana na določeno arhitekturo in na točno določene hub naprave. Interoperabilnost na ravni žarnice je resnična, a interoperabilnost na ravni platforme še vedno filtrirajo poslovni interesi velikih igralcev.

Z Applove perspektive je časovna izbira logična. Prva različica nove arhitekture iz leta 2022 (iOS 16.2) je bila tako problematična, da jo je moral Apple umakniti in kasneje ponovno izdati. Do leta 2026 lahko podjetje prepričljivo trdi, da je nova osnova dovolj stabilna in da vzdrževanje dveh arhitektur samo povečuje kompleksnost in število hroščev. Tehnično je konsolidacija smiselna.

Vprašanje pa je, ali je Apple naredil dovolj, da omili udarec za uporabnike, ki so svoj pametni dom zgradili okoli načela »staro, a dovolj dobro«.

Širša slika

Applova poteza sodi v širši vzorec v industriji: veliki ponudniki vsake nekaj let izkoristijo »čistko v arhitekturi«, da dvignejo strojno osnovo in utrdijo nadzor nad ekosistemom.

Google ima za sabo celo vrsto podobnih prehodov – od »Works with Nest« do »Works with Google Home«, od ene aplikacije na drugo, od enega API‑ja na naslednjega. Pogosto so bili rezultat prekinjeni vmesniki in prisilni nakupi nove opreme. Amazon je potihoma nehal podpirati starejše Eche in umaknil del funkcij Alexe, ki so temeljile na starih backendih.

Razlika pri Applu je, da je HomeKit tradicionalno bolj stavil na lokalno omrežje in varnost ter manj na velike, uporabniku vidne reze. Tokratna sprememba arhitekture je ena bolj agresivnih potez podjetja na področju pametnega doma, še posebej zato, ker izrecno odvzema možnost iPada kot huba in v praksi uvaja obvezno namenske škatle za »polno« izkušnjo.

Vse to se dogaja v trenutku, ko je uvajanje Matter še vedno precej neenotno. Matter naj bi stvari poenostavil; v resnici pa se funkcije med platformami še precej razlikujejo in marsikdo je ugotovil, da se »univerzalne« naprave obnašajo zelo različno glede na izbrano aplikacijo in hub. Ko Apple podporo za Matter veže na novo arhitekturo in določene hube, jasno sporoča: v Matterju želimo igrati pomembno vlogo, vendar pod lastnimi pogoji.

Zgodovinsko gledano so veliki arhitekturni rezi hkrati prekletstvo in vzvod. Ko je Sonos prešel na platformo S2, je del starih zvočnikov potisnil v »legacy«; odziv je bil oster, a podjetje je s tem dobilo prostor za hi‑res zvok in naprednejše funkcije. Apple zdaj dela podoben stavek v svetu pametnega doma: kratkoročna bolečina za domnevno dolgoročno agilnost.

Ali bodo uporabniki to videli kot napredek ali kot prisilno zastaranje, bo zelo odvisno od tega, kako boleč bo prehod in kako hitro bo Apple ponudil jasne, oprijemljive koristi, ki to bolečino opravičijo.

Evropski in slovenski pogled

Za evropske – in s tem tudi slovenske – uporabnike se ta sprememba dotika dveh velikih tem: regulacije in kulture zasebnosti.

Po Uredbi o digitalnih trgih (DMA) je Apple že označen kot »vratar« za več svojih platform. Danes aplikacija Dom ni pod takim drobnogledom kot App Store, a pametno upravljanje doma lahko hitro postane kritična »prehodna storitev«, ko se vanj preselijo energetika, varnost in zdravje.

Pogoj, da kot hub velja le HomePod ali Apple TV, medtem ko je iPad zavestno izključen, je blizu praksi vezave storitev na točno določen hardware – kar evropski regulatorji že izpodbijajo v drugih segmentih. Če bi Dom v prihodnje postal »osrednja platformna storitev« v smislu DMA, bi lahko Apple moral podrobno pojasnjevati, zakaj cenejša ali že obstoječa oprema ne sme opravljati vloge huba.

Na drugi strani pa Applov poudarek na lokalni obdelavi in šifriranju dobro sovpada s pričakovanji, oblikovanimi z GDPR. Moderna, enotna arhitektura olajša uresničevanje načel minimizacije podatkov in konsistentne zaščite zasebnosti. Ko v domove vstopajo vedno bolj občutljive naprave – kamere, pametne ključavnice, senzorji zdravja – to ni zanemarljivo.

Za slovenska podjetja in integratorje, ki delajo s pametnimi zgradbami ali energetiko (od malih ponudnikov pametnih inštalacij do večjih sistemskih integratorjev), je stabilen Apple Home lahko prednost – a le, če Apple preko Matterja ne bo uvajal »premijskih« funkcij, ki delujejo le z lastnimi napravami. Sicer tvegamo, da bo evropski sen o odprtem standardu končal v starem vzorcu: vsak veliki igralec si ga ukroji po svoje.

Pogled naprej

V kratkem bo verjetno največ prahu dvignil prehod sam: uporabniki, ki bodo ugotovili, da njihov stari iPad nenadoma ni več »možgani« stanovanja; gospodinjstva, kjer prehod blokira en sam zastarel Mac; forumi, polni vprašanj tipa »zakaj ne vidim več svojih luči?«.

V naslednjih 1–2 letih pa ima Apple precej bolj čist startni položaj. Realno lahko pričakujemo:

• Širšo podporo Matter za dodatne kategorije naprav, predvsem gospodinjske aparate in energetske rešitve.
• Bolj napredne avtomatizacije in zgodovino aktivnosti, morda podprto z algoritmi na napravi, ki predlagajo scenarije ali zaznavajo nenavadno obnašanje.
• Tesnejšo povezavo z drugimi Applovimi storitvami, od HomeKey v Denarnici do Fitness in Health v povezavi s pametno opremo.

Regulativno je vredno spremljati, ali se bodo evropski in slovenski organi začeli bolj resno spraševati o vezavi storitev na določene škatle v dnevni sobi. Bolj ko bo Dom postal nadzorna plast za porabo energije ali oskrbo starejših, bolj politično občutljivo bo, kdo ima nad njim nadzor.

Za uporabnike je praktičen seznam korakov precej jasen:

1. Naredite inventuro naprav, s katerimi dejansko upravljate dom, in preverite, ali izpolnjujejo sistemske zahteve.
2. Odločite se, ali ste pripravljeni dolgoročno staviti na HomePod ali Apple TV kot stalni »možgani« stanovanja.
3. Razmislite o hibridnem pristopu – na primer kombinacija Apple Home in bolj neodvisnega huba – če vas skrbi zaklenjenost v en ekosistem.

Tveganje je, da bo del ljudi ob prvih težavah pametne funkcije preprosto opustil in se vrnil k klasičnim stikalom. Priložnost pa je, da stabilnejša arhitektura pametni dom končno premakne iz faze večnega beta testa v nekaj, na kar se dejansko lahko zanesete.

Zaključek

Obvezna nadgradnja na novo arhitekturo Home je tehnično razumljiva, strateško pa zelo povedna. Apple pospravlja staro kodo in si odpira prostor za varnejši in zmogljivejši ekosistem z Matter in naprednimi avtomatizacijami – a to stori na račun starejše strojne opreme in z jasnim pogojevanjem z lastnimi hubi. Ali je ta kompromis sprejemljiv, je odvisno od tega, koliko nadzora ste pripravljeni prepustiti enemu ponudniku. Ključno vprašanje za vas: ste pripravljeni infrastrukturo svojega doma še naprej vezati na platformo, ki je ne nadzirate vi, ampak korporacija?