Od paničnega nakupa do »nujnega najema«: kaj pomeni partnerstvo By Rotation in Uberja za krožno modo
Ko se v četrtek zvečer v skupinskem pogovoru pojavi spontani vikend na smučišču, večina ljudi ne razmišlja o krožnem gospodarstvu – ampak o hitrem nakupu. Novo partnerstvo med britansko aplikacijo za najem oblačil By Rotation in Uberjem v Združenem kraljestvu poskuša to navado preoblikovati: hitrost naj ostane, lastništvo pa odpade. Za lahkotno zgodbo o zadnji trenutek najetih smučarskih kombinezonih se skriva resen poskus povezave trajnostne mode z dostavo na zahtevo. Če bo delovalo v Londonu, lahko podobni modeli hitro prispejo tudi v Alpe in na Balkanu.
Novica na kratko
Kot poroča TechCrunch, je britanska platforma za medsebojni (peer‑to‑peer) najem oblačil By Rotation sklenila partnerstvo z Uberjem za hitro dostavo najemov, s poudarkom na smučarski opremi. Do 31. maja lahko uporabniki v Združenem kraljestvu najamejo kose od ljudi v svoji bližini in jih preko storitve Uber Courier prejmejo v manj kot 60 minutah, pri čemer se ob zaključku nakupa samodejno obračuna 10‑odstotni popust.
Storitev je posebej usmerjena v smučarska oblačila; By Rotation navaja, da približno 30 % smučarskih najemov zahteva prevzem isti dan. Cilj je zmanjšati nevšečnosti pri najemu voluminozne in drage opreme, ki jo je sicer treba prenašati na potovanju.
Integracija se pojavi kot poziv med zaključkom najema, kadar uporabnik izbere kose v svoji soseski. By Rotation, ustanovljen leta 2019, ima po lastnih podatkih več kot milijon uporabnikov in upravlja skupno garderobo v vrednosti več kot 100 milijonov dolarjev. Podjetje je že sodelovalo z Airbnb pri oblačilih za poroke na destinaciji, lansiralo storitev v New Yorku in cilja tudi na trge, kot je Bližnji vzhod.
Zakaj je to pomembno
Gre za več kot za smučarske jakne; to je test, ali lahko krožna moda doseže standard »eno uro od želje do izdelka«, ki ga je postavil e‑trgovski in dostavni ekosistem.
Kdo pridobi?
- By Rotation zmanjšuje svoj največji trenje: logistiko. Če se pomemben delež najemov zgodi v 48 urah pred dogodkom, je zanesljiva hitra dostava neposredno povezana s stopnjo konverzije. Več zadnjih minut pomeni več realiziranih najemov in boljšo izrabo dragih kosov (npr. vrhunske smučarske opreme).
- Uber dobi nov, podobo prijazen primer uporabe svoje kurirske mreže. Najem kakovostnih oblačil je nišna, a odmevna storitev – priložnost, da se podjetje pokaže kot infrastruktura krožnega gospodarstva.
Kdo lahko izgubi?
- Verige hitre in cenovne mode ter športne trgovine srednjega cenovnega razreda, ki živijo od impulznih nakupov za enkraten dogodek. Če lahko uporabnik enako hitro najame boljši kos, se enačba vrednosti spremeni.
- Klasične smučarske trgovine v bližini smučišč, predvsem pri oblačilih (pri trdi opremi – smuči, pancerji – je slika za zdaj drugačna).
V ozadju gre za psihološki problem. Veliko potrošnikov si želi ravnati trajnostno, a v trenutku »garderobne panike« pred dogodkom ali potjo prevlada želja po hitri rešitvi. By Rotation cilja prav na ta trenutek in ga želi spremeniti iz paničnega nakupa v »nujni najem«.
Če bo eksperiment uspešen, lahko postane vzorec za druge nišne segmente z visokimi maržami – od poročnih in večernih oblek do torbic in plaščev – ki bodo logistiko outsourcali ponudnikom, kot so Uber, Bolt, Wolt ali Glovo.
Širši kontekst
Poteza leži na presečišču treh dolgoročnih trendov: ponovne uporabe in preprodaje, dostave na zahtevo ter upora proti ultra hitri modi.
V zadnjem desetletju je Evropa doživela eksplozijo platform za preprodajo in najem: Vinted iz Vilne, Vestiaire Collective iz Pariza, Depop iz Londona. Te storitve so naredile rabljena oblačila trendovska, ne pa nujno tudi hitra. Po drugi strani so q‑commerce igralci pri živilih in drogeriji dokazali, da se navada »dobim v 10 minutah« da zgraditi – a pogosto z dvomljivo ekonomiko.
By Rotation skuša prevzeti navado brez prevzema izgube. Namesto lastne logistične mreže orkestrira ponudbo med posamezniki in uporablja Uber kot prilagodljivo logistično plast, plačano po transakcijah. Podobno kot je Airbnb izkoristil obstoječa stanovanja namesto gradnje hotelov.
Zgodovinsko gledano so se modeli najema mode borili z ekonomiko enote. Ameriški Rent the Runway je moral zgraditi drago kombinacijo skladišč, čiščenja in distribucije in se kljub temu spopadal z dobičkonosnostjo. Peer‑to‑peer pristop, kot ga ima By Rotation, se izogne delu teh stroškov, a naleti na drugo oviro: udobje za uporabnika. Če je prevzem na drugem koncu mesta zamuden, se uporabnik raje vrne k nakupu.
Zato je integracija z Uberjem strateško pomembna. Priznava, da trajnost ne more zmagati zgolj z moraliziranjem. Če želi krožna moda tekmovati s Sheinom ali Zarom, mora biti konkurenčna tudi pri hitrosti in enostavnosti, ne samo pri etiki.
Realno lahko pričakujemo, da bodo podobne rešitve začeli preizkušati tudi drugi: od luksuznih second‑hand platform do manjših lokalnih butikov za najem oblačil v Alpah, Ljubljani ali Zagrebu.
Evropski in slovenski kot
Čeprav gre trenutno za ponudbo v Združenem kraljestvu, je logika zelo evropska – in zelo relevantna tudi za Slovenijo. Smučanje je del identitete od Kranjske Gore do Krvavca in Kanina, kakovostna tehnična oblačila pa so draga ter v uporabi le nekaj tednov na leto. To je učbeniški primer segmenta, kjer ima delitev lastništva smisel.
EU medtem stopnjuje pritisk na tekstilno industrijo: Strategija EU za trajnostne in krožne tekstilije ter prihajajoča razširjena odgovornost proizvajalcev bodo spodbujale modele, pri katerih proizvajalec ne služi zgolj z volumnom prodanih kosov. Platforme, kot je By Rotation, ponujajo del odgovora – a tudi konkurenco trgovcem, ki bi radi sami upravljali programe vračanja in najema.
Za Slovenijo in širšo regijo je pomemben še en element: logistična plast je v rokah globalnih platform (Uber, Bolt, Glovo), medtem ko se lokalni startupi trudijo graditi lastne trajnostne rešitve. Vprašanje je, ali bomo krožni del digitalne ekonomije še enkrat prepustili infrastrukturi iz Silicijeve doline.
Slovenski uporabniki so med bolj dovzetnimi za seconde‑hand (od Bolhe do Facebook skupin), a digitalni najem oblačil je še v povojih. Kombinacija lokalne ponudbe (npr. garderobe v Ljubljani ali Mariboru) in »plug‑in« povezave na Uber‑podobno dostavo bi lahko odprla vrata novim, specializiranim nišam – od smučanja do maturantskih oblek.
Pogled naprej
Ključno vprašanje ni, ali bo ta specifična smučarska kampanja finančno uspešna, temveč kaj bo sprožila.
Možni scenariji:
- Širitev kategorij: Če bo matematika delovala za voluminozna, sezonska oblačila, bodo naslednji na vrsti poročne, večerne in poslovne obleke, pa tudi zimski plašči in prestižne torbice.
- Standardizirana infrastruktura: Uber, Bolt ali Wolt bi lahko krožno logistiko zapakirali v produkt – API za nizko‑volumske, visoko‑vredne dostave na kratke razdalje. To bi omogočilo integracijo tudi manjšim slovenskim ali regionalnim platformam.
- Povratne zanke podatkov: Hitra dostava razkrije, kdaj in kje se pojavlja »garderobna panika« – petkovi večeri, predpočitniški tedni, določne soseske. Ti podatki so dragoceni za ponudbo in cene, a tudi občutljivi z vidika varstva zasebnosti.
Odprta ostajajo vprašanja:
- Okoljski kompromis: Ali prihranek zaradi manj kupljenih kosov res preseže dodatne kilometre dostave? Odvisno bo od optimizacije poti, združevanja naročil in načina prevoza.
- Ekonomika in delo: Kdo dolgoročno plača za udobje – uporabnik, platforma ali kurir s prenizkim plačilom? Evropska razprava o statusu platformnih delavcev tukaj ni abstraktna, ampak neposredno povezana z vzdržnostjo takšnih modelov.
Kljub temu smer razvoja izgleda jasna: v mestih lastništvo nad stvarmi vse bolj nadomešča dostop do njih. Ko se krožna moda enkrat priklopi na isto logistično mrežo kot hrana in paketki, ne govorimo več o eksotični niši, temveč o naslednjem logičnem koraku.
Zaključek
Partnerstvo By Rotation in Uberja je majhen, a pomenljiv poskus: ali lahko krožna moda prevzame orodja hitre trgovine in z njimi premaga panični nakup? Če bo trajnostni najem res tako hiter in enostaven kot »skočiti po novo jakno«, bo moral svoj poslovni model premisliti dobršen del modne industrije – tudi v Sloveniji. Vprašanje za nas je, ali bomo to spremembo zgolj opazovali ali jo aktivno soustvarjali.
