1. Naslov in uvod
Pametni telefoni in zasloni so nam najprej ukradli pozornost, zdaj pa jim uspeva še nekaj hujšega: sistematično utrujajo naš vid. Južnokorejski startup Edenlux želi iz te težave narediti novo kategorijo naprav za dobro počutje. Z očali Eyeary, ki jih marca lansira na ameriški trg prek Indiegogo kampanje, podjetje stavi, da bo „trening vida“ postal tako vsakdanji kot merjenje korakov ali spanja. To ni le še en crowdfunding projekt, temveč zanimiv test, ali se lahko skrb za oči preseli iz ambulant in optik v svet potrošniške elektronike. V nadaljevanju analiziramo, zakaj je ta poteza pomembna tudi za evropske – in slovenske – uporabnike.
2. Novica na kratko
Kot poroča TechCrunch, se v južnokorejskem podjetju Edenlux pripravljajo na ameriški debi svojega drugega izdelka za dobro počutje oči, očal Eyeary. Na trg bodo prišla prek platforme Indiegogo približno konec marca. Eyeary so predstavljena kot vsakodnevno orodje za „vizualno regeneracijo“ po dolgotrajnem delu na bližino in uporabi zaslonov. Naprava v ZDA spada pod kategorijo „wellness“ pri FDA, zato je dovoljena komunikacija o treningu vida in splošnem zdravju oči, ne pa o zdravljenju bolezni.
Eyeary nadgrajujejo prvi izdelek Otus, obsežnejšo napravo v obliki VR očal, ki se od leta 2022 prodaja v Južni Koreji, Singapurju, na Japonskem in Tajvanu. Po podatkih TechCruncha je Otus ustvaril okoli 10 milijonov dolarjev kumulativnih prihodkov. Eyeary isti koncept skrči v lažja očala z 144 dioptrijskimi točkami (Otus jih ima pet), kar omogoča natančnejši trening cilijarne mišice. Očala se prek Bluetootha povežejo z mobilno aplikacijo, podatki o uporabi pa se shranjujejo na strežnikih Edenluxa, kjer algoritmi umetne inteligence prilagajajo programe. Podjetje je leta 2020 zbralo 39 milijonov dolarjev v seriji A in leta 2022 še 60 milijonov v seriji B ter odprlo ameriško podružnico v Dallasu.
3. Zakaj je to pomembno
Eyeary sta zanimiva zato, ker se ujemata s tremi večjimi trendi: epidemijo digitalne utrujenosti oči, omejenimi kapacitetami zdravstvenega sistema in iskanjem novih kategorij nosljivih naprav.
Prvič, težava ni namišljena. Tudi v Sloveniji precejšen del populacije preživi večino dneva pred računalniki in telefoni. Suhe in pekoče oči, utrujenost, glavoboli in težave s fokusiranjem postajajo nova „pisarniška bolezen“. Klasični nasveti – pogoste pavze, kapljice, ergonomija – pogosto ne dohajajo realnosti dela od doma, večurnih videokonferenc in zabave na zaslonih.
Drugič, med očesno medicino in vsakdanjim vedenjem uporabnika zeva praznina. Oftalmologi in optometristi vidijo pacienta nekajkrat na leto, vmesni čas pa zapolnjujejo predvsem poceni modno‑modre očala z interneta in aplikacije z opomniki. Edenlux skuša ta prostor zapolniti z nečim, kar je bližje „fizioterapiji za oči“: kratkimi, strukturiranimi vajami za mišice, ki skrbijo za prilagajanje vida na bližino.
Tretjič, odločitev za „wellness“ pot namesto polnokrvne medicinske naprave je poslovno pragmatična. Podjetju omogoča hitrejše lansiranje in neposreden nagovor končnih uporabnikov, brez dolgotrajnih kliničnih študij in regulativnih postopkov. Hkrati pa povečuje tveganje: če bodo marketinška sporočila ali uporabniška pričakovanja preblizu obljubam o zdravljenju, lahko regulatorji hitro zahtevajo strožjo klasifikacijo. Tudi zaupanje uporabnikov bo odvisno od tega, ali bodo občutili konkretno razliko in ne le splošne „sprostitve oči“.
Če bo koncept uspešen, bodo med zmagovalci predvsem znanje‑intenzivni poklici, študenti in igralci iger – torej vsak, ki dan konča z zabrisanim vidom. Med poraženci se lahko znajdejo generične in nepreverjene „anti‑blue light“ naprave in del tradicionalne optične ponudbe, ki težave s preobremenjenimi očmi še vedno obravnava zgolj kot manjšo nevšečnost.
4. Širši kontekst
Edenlux se lepo umešča v širši prehod nosljivih naprav iz pasivnega merjenja v aktivno poseganje v naše telo. Oura, Whoop in podobne rešitve so spanje in regeneracijo spremenile v podatkovne nadzorne plošče. V zadnjih letih vidimo porast naprav za držo, dihalnih trenažerjev in drugih pripomočkov, ki ne le merijo, temveč vodijo uporabnika skozi „mikro terapije“.
Posebnost Eyeary je, da ciljajo na organ, ki ga je potrošniška elektronika doslej predvsem obremenjevala. Pri zaslonih smo sicer dobili „eye comfort“ načine, toplejše barve in opozorila, naj pogled odmaknemo vsakih nekaj minut. Vendar gre pri tem predvsem za zmanjševanje škode, ne za sistematičen trening. Eyeary gredo v nasprotno smer: nekaj minut aktivnega dela z očmi, kjer se mišice vodeno krčijo in sproščajo, podobno kot pri rehabilitaciji.
Zgodovinsko gledano je to področje pogosto drselo v sivo cono. „Trening vida“ je segal od resne ortoptike do dvomljivih programov, ki so obljubljali čudežno odpravo dioptrije. Nova generacija naprav ima dve prednosti: natančne senzorje in zbiranje podatkov. Če bo Edenlux sposoben na agregirani ravni pokazati, da se npr. subjektivna utrujenost ali hitrost fokusiranja izboljšujeta, bo lažje prepričal tako uporabnike kot skeptične strokovnjake.
Konkurenca v širšem smislu so seveda tehnološki velikani. Apple, Samsung in drugi za zdaj skrb za oči rešujejo predvsem s programsko opremo. Če se bo izkazalo, da strukturiran trening prinaša merljive koristi, si je lahko predstavljati prihodnje povezave: npr. da Apple Vision Pro po koncu VR seanse uporabniku ponudi „razbremenitvene vaje“ – morda celo na osnovi licenčne tehnologije podjetij, kot je Edenlux.
5. Evropski in lokalni vidik
Za Evropo in Slovenijo je Eyeary predvsem signal, da se področje skrbi za oči seli v isto ligo kot spanje in telesna pripravljenost. Evropski trg je specifičen: visoka uporaba digitalnih naprav, starajoča se populacija in stroga pravila o medicinskih pripomočkih ter varstvu podatkov.
Če bi Edenlux želel Eyeary uradno lansirati v EU, bi moral zelo natančno uravnotežiti komunikacijo, da naprava ne zdrsne pod Uredbo o medicinskih pripomočkih (MDR). To bi pomenilo CE‑označevanje z zahtevnimi postopki dokazovanja varnosti in učinkovitosti. Za podjetje, ki je šele v fazi iskanja optimalnega produkta, je to velik zalogaj.
Poleg tega je tukaj še GDPR. Eyeary predvideva pošiljanje podatkov na strežnike podjetja, kjer jih obdela umetna inteligenca. To odpira vprašanja hrambe, lokacije strežnikov, namenov obdelave in pravic uporabnika do izbrisa. V državah, kot sta Nemčija in Avstrija, kjer je občutljivost za zasebnost posebaj visoka, bo moral biti pristop še previdnejši.
Za Slovenijo se odpira tudi priložnost: če bodo rezultati prepričljivi, bi lahko takšne rešitve postale del programov za zdravje na delovnem mestu ali pilotnih projektov zavarovalnic. Ljubljanski in mariborski startup ekosistem že zdaj tvori nišne zdravstvene rešitve; Eyeary je jasen signal, da je prostor tudi za „digitalno oftalmologijo“.
6. Pogled naprej
Uspeh Indiegogo kampanje bo prvi pokazatelj, ali je trg pripravljen na specializirano napravo za trening vida. A pravi izzivi pridejo kasneje. Uporabnike bo treba prepričati, da očal ne bodo odložili v predal po dveh tednih. To zahteva odlično uporabniško izkušnjo, jasne cilje („po toliko tednih bi morali opaziti X“) in transparentnost glede podatkov.
Ključni mejniki v naslednjih letih bodo:
- Dokazi: tudi če gre formalno za „wellness“, bo brez resnih podatkov o učinkovitosti težko doseči širše zaupanje. Tu ne gre nujno za drage randomizirane študije, temveč vsaj za jasno prikazane agregirane rezultate.
- Poslovni modeli: bo Eyeary enkratni nakup, naročniška storitev ali kombinacija? Ameriški trg je že vajen naročnin za Oura in podobne naprave; v Evropi je prag za to višji.
- Partnerstva: integracija v šolske in korporativne programe, ponudbe telemedicine ali celo povezave z optičnimi verigami bi lahko napravo premaknile iz niše v mainstream.
Hkrati bo regulatorni pritisk verjetno naraščal. Če bo trg preplavljen z napravami brez resne podlage, se lahko zgodi, da bodo oblasti zaostrile pravila za vse – tudi za najbolj odgovorne igralce. Tisti, ki bodo od začetka stavili na transparentnost in sodelovanje s strokovnjaki, bodo imeli prednost.
7. Sklepna misel
Eyeary ni le nova „pametna očala“, ampak test, ali smo pripravljeni vid obravnavati kot nekaj, kar lahko vsak dan treniramo in spremljamo – tako kot število korakov ali spalne faze. Edenlux je drzen in relativno zgodnji igralec na tem področju, ki pa hodi po tanki črti med wellnessom in medicino. Če mu uspe združiti znanost, dizajn in spoštovanje zasebnosti, lahko odpre povsem novo kategorijo naprav. Ključno vprašanje pa ostaja: bomo kot uporabniki res pripravljeni spremeniti navade – ali bomo raje še naprej mežikali v zaslone brez pomoči?
