NASLOV IN UVOD
Prvi evropski samorozi leta 2026 niso nova družbena omrežja ali kripto rakete. To so kibernetska varnost, optimizacija oblaka za AI, obrambna umetna inteligenca, programska oprema za ESG skladnost in učenje jezikov. Skratka: infrastruktura digitalnega, nevarnega in strogo reguliranega sveta. Prav zato je ta generacija pomembnejša od bleščečega vala iz leta 2021.
V nadaljevanju analiziramo, kaj teh pet podjetij pove o naložbenem apetitu po »finančni zimi«, zakaj je regulativa postala evropska prednost in kje v tej zgodbi sta Slovenija in regija.
NOVICA NA KRATKO
Kot poroča TechCrunch, je januar 2026 že prinesel pet novih evropskih samorogov oziroma podjetij, vrednih več kot milijardo dolarjev.
Belgijsko podjetje za kibernetsko varnost Aikido Security je s 60-milijonskim krogom serije B doseglo vrednotenje 1 milijarde dolarjev. Krog je vodil DST Global, sredstva pa so namenjena razvoju platforme za enotno varnost skozi celoten življenjski cikel programske opreme.
Cast AI, podjetje za optimizacijo porabe v oblaku z litovskimi koreninami in velikim centrom v Vilni, je po strateški naložbi sklada Pacific Alliance Ventures preseglo vrednotenje milijarde dolarjev.
Francoski Harmattan AI, ustanovljen leta 2024, je s 200-milijonsko serijo B pod vodstvom letalskega proizvajalca Dassault Aviation dosegel 1,4 milijarde dolarjev vrednotenja. Nemški ponudnik ESG in dobavnih rešitev Osapiens je z 100-milijonsko serijo C dosegel več kot 1,1 milijarde dolarjev vrednotenja.
Trg jezikov se vključi s Preply, tržnico za učenje jezikov z ukrajinskimi ustanovitelji, ki je z 150-milijonsko serijo D dosegla 1,2 milijarde dolarjev.
ZAKAJ JE TO POMEMBNO
Ta majhen vzorec samorogov izjemno jasno kaže, kje investitorji vidijo realno vrednost v naslednjem desetletju.
Prvi veliki zmagovalec so B2B infrastrukturne in skladnostne rešitve. Aikido, Cast AI in Osapiens ne lovijo pozornosti potrošnikov; podjetjem prodajajo varnost, učinkovitost in regulativni mir. To se običajno prevede v ponavljajoče se prihodke z visokimi maržami – točno to, kar poznejši investicijski skladi iščejo po bolečih lekcijah iz »grow-at-all-costs« potrošniških zgodb.
Drugi zmagovalec je obrambna tehnologija. Samorog, kot je Harmattan AI, bi bil pred desetimi leti v Evropi skoraj nepredstavljiv. Vojna v Ukrajini, napetosti z Rusijo in geopolitična tekma s Kitajsko so obrnile tok. Države povečujejo obrambne proračune, avtonomija pri kritičnih obrambnih tehnologijah pa je postala politična prioriteta. Izjemno hitro rast mladega podjetja za obrambno AI lahko razumemo kot trenutek, ko so se evropski tabuji glede »defense tech« razblinili.
Pomemben signal je tudi vloga talentov iz vzhodne Evrope. Ukrajinski ustanovitelji Preplyja, litovska baza Cast AI in povezave z Ukrajino v obrambnem ekosistemu kažejo, da regija ne želi biti več zgolj »outsourcing« zaledje, ampak lastnica globalne intelektualne lastnine.
Kdo izgublja? Predvsem tisti, ki so upali, da bo Evropa zgolj kopirala Silicijevo dolino z novimi potrošniškimi aplikacijami. Ta generacija nagrajuje ustanovitelje, ki izhajajo iz evropske realnosti: visoke regulacije, močne javne sfere, kompleksnih dobavnih verig in varnostnih tveganj dobesedno na mejah. To so samorozi, optimizirani za svet, kakršen je, ne za PowerPoint verzijo iz leta 2021.
ŠIRŠA SLIKA
Samorozi 2026 so hkrati nadaljevanje in korekcija evropskega razcveta iz leta 2021. Takrat je rekordno število podjetij preseglo milijardo dolarjev vrednotenja, poganjala pa sta jih poceni denar in FOMO. Marsikatero vrednotenje je pozneje upadlo, ker prihodki niso sledili zgodbi.
Današnja generacija je starejša, bolj preizkušena in vgrajena v kritične procese. Preply gradi že 14 let. Osapiens ima več kot 2.400 strank po svetu. Aikido izpostavlja petkratno rast prihodkov, preden je dobil oznako samoroga. To je bližje »poslovnemu mejniku« kot pa marketinškemu statusnemu simbolu.
Sektorsko se seznam lepo ujema z nekaj globljimi trendi:
AI povsod, a predvsem v ozadju. Cast AI ne tekmuje z velikimi modeli, temveč pomaga podjetjem, da AI poganjajo ceneje in z manj GPU-ji. To so tipična »lopata in kramp« orodja. Preply vgrajuje AI v učni proces, ne skuša v celoti nadomestiti učiteljev.
Varnost kot univerzalni davek. Ker programska oprema poganja vse, hkrati pa so napadi vse pogostejši, postaja celovita varnost skozi celoten razvojni cikel nujna. Položaj Aikida, ki združuje razvojna orodja, DevOps in varnost, odraža ta premik.
Regulacija kot ustvarjalec trga. Osapiens stoji na presečišču širjenja evropske regulative – od poročanja o trajnosti do skrbnega pregleda dobavnih verig – in globalnih korporacij, ki ne želijo utopiti v Excelu. Ne glede na to, ali imate radi bruseljskih pravil ali ne, dejstvo je, da ustvarjajo rod »regtech« in ESG SaaS podjetij, ki jih je težko zgraditi kjerkoli drugje.
Vrnitev obrambe v inovacijsko agendo. Pot evropskih obrambnih startupov odraža rast proračunov članic Nata, lekcije z ukrajinskega bojišča ter spoznanje velikih orožarskih skupin, da same ne morejo inovirati s hitrostjo startupov.
Trg torej nagrajuje podjetja, ki rešujejo tveganje, pomanjkanje in trenje: kibernetsko tveganje, pomanjkanje GPU-jev, regulativno trenje, geopolitična tveganja in primanjkljaj znanja jezikov.
EVROPSKI IN SLOVENSKI KOT
Za Evropo ta generacija samorogov potrjuje, da je lahko regulacija tudi konkurenčna prednost.
Direktiva CSRD o poročanju o trajnosti, nemški in drugi zakoni o skrbnem pregledu dobavnih verig ter prihajajoča pravila EU na področju ESG potiskajo podjetja v digitalizacijo skladnosti. Osapiens je skoraj učbeniški primer, kako lahko evropsko pravno okolje ustvarja »domači teren« za globalne SaaS igralce.
Na področju kibernetske varnosti bo direktiva NIS2 v naslednjih letih prisilila tisoče organizacij, tudi v Sloveniji, v nadgradnjo varnostnih praks. To bo ustvarilo dodatno povpraševanje po rešitvah, kot je Aikido, pa tudi prostor za lokalne igralce – od varnostnih svetovalcev do ponudnikov specializiranih orodij. Ljubljanske in mariborske ekipe, ki že danes razvijajo varnostne ali DevOps rešitve, imajo tu priložnost za partnerstva ali nišne produkte.
Za slovenske uporabnike in podjetja so pomembni še jezik in regionalna vpetost. Preply je dober primer, kako lahko evropska platforma povezuje tutorje in učence od Madrida do Maribora in hkrati gradi dostop do globalnega trga. Podobno lahko slovenski SaaS, ki cilja na nišne industrije (denimo proizvodnjo ali logistiko), rastejo iz domačega trga, a so od prvega dne primarno mednarodni.
Končno ta generacija potrjuje, da »Evropa proti ZDA« ni najboljša dihotomija. Veliko podjetij je hibridnih: pravno v ZDA, razvoj v Evropi, prodaja globalno. Ključno vprašanje za EU – in tudi za Slovenijo – je, ali bomo ustvarili pogoje, da bodo pisarne v Ljubljani in drugod nosile ključno znanje, ne le izvajale podpornih vlog.
POGLED NAPREJ
Če je januar dober pokazatelj za leto 2026, lahko pričakujemo, da bodo prihodnji evropski samorozi imeli tri skupne lastnosti: B2B fokus, neposredno povezavo z regulacijo in uporabo AI kot pospeševalnika, ne cilja samega po sebi.
V kratkem se splača pozorno spremljati:
- nove ESG in dobaviteljske platforme, ki ciljajo na roke CSRD in zakonov o skrbnem pregledu,
- konsolidacijo na trgu kibernetske varnosti – podjetja bodo želela manj orodij, a bolj povezane rešitve,
- razvoj dual-use podjetij, ki lavtirajo med civilnimi in obrambnimi aplikacijami, da pridejo do javnih razpisov in zasebnega kapitala.
Izhodi ostajajo odprto vprašanje. Evropski borzni trgi so še vedno previdni, zato bodo številni samorozi iskali kotacije v ZDA ali prodajo strateškim kupcem. V segmentu obrambe in skladnosti pa se pojavlja nov scenarij: velike evropske industrijske skupine, svetovalne hiše ali energetska podjetja bodo vse pogosteje kupovala hitro rastoče SaaS rešitve.
Med tveganji velja izpostaviti:
- tveganje vrednotenj, če se makro okolje znova zaostri,
- regulativne nihaje, če politike popustijo pritiskom proti ESG pravilom,
- etične mine pri obrambni AI, od avtonomnega orožja do izvozne kontrole,
- ter odliv možganov, če bodo ključne funkcije in intelektualna lastnina še naprej odtekale v ZDA.
Po drugi strani pa je priložnost jasna: Evropa lahko zgradi manj bleščeč, a trajnejši tehnološki sloj – plast, brez katere moderna ekonomija preprosto ne deluje.
SKLEP
Prvi evropski samorozi leta 2026 pomenijo tiho revolucijo: infrastruktura, skladnost in obramba namesto družbenih omrežij in špekulacij. Naslanjajo se na evropske prednosti – regulacijo, industrijsko znanje, talente iz prezrtih regij – in na svet, kjer prevladujeta tveganje in omejitve. Ključno vprašanje za evropske (in slovenske) odločevalce je, ali bomo na tej pragmatični poti vztrajali ali se ob prvi poceni likvidnosti znova zapodili za naslednjo potrošniško modno muho.
