Naslov in uvod
AI naj bi prinesla pametnejše storitve, ne pa praznejših denarnic za računalniške navdušence. Toda v začetku leta 2026 cene pomnilnika letijo v nebo, eden najbolj »prijaznih« proizvajalcev računalnikov – Framework – pa je prisiljen v skoraj mesečne podražitve, da sploh ostane nad vodo. Framework, simbol popravljivih in modularnih prenosnikov, je postal kanarček v rudniku AI‑pomnilnika. V nadaljevanju ne povzemamo le novice z Arsa, temveč analiziramo, kaj ta kriza pomeni za DIY skupnost, evropske potrošnike in prihodnost računalnikov, ki jih lahko popravite sami.
Novica na kratko
Kot poroča Ars Technica, se je Framework od pozne jeseni 2025 znašel v situaciji, ko mora skoraj vsak mesec prilagoditi cene svojih sistemov zaradi občutnega dviga cen RAM‑a in SSD‑jev. Podjetje je novembra 2025 prenehalo prodajati samostojne module RAM, trenutno pa višje nabavne cene neposredno prenaša na svoje prenosnike in novi Framework Desktop.
Po podatkih, ki jih povzema Ars, je 8 GB DDR5 modul, ki je ob nakupu z laptopom 13 nekoč stal okoli 40 dolarjev, danes pri Frameworku 130 dolarjev. Komplet 96 GB (dva 48 GB modula) je zrasel s približno 480 na 1.340 dolarjev. Tudi osnovne plošče z vgrajenim LPDDR5X za Framework Desktop so občutno dražje: osnovni namizni sistem s 32 GB je od izida podražen za 110 dolarjev, konfiguracija s 128 GB pa danes stane 2.599 dolarjev, približno 600 dolarjev več kot ob lansiranju. Direktor Nirav Patel pojasnjuje, da Framework, za razliko od Appla in velikih OEM‑ov, nima pogajalske moči, da bi kupcem ublažil AI‑poganjan skok cen pomnilnika in shrambe. Kot delne rešitve podjetje poudarja DIY izdaje prenosnikov brez RAM‑a, pri katerih lahko kupci pomnilnik kupijo drugje ali na rabljenem trgu.
Zakaj je to pomembno
To ni le zgodba o enem manjšem proizvajalcu, ki ga je stisnil trg. Framework je na presečišču več trendov: pravice do popravila, modularne strojne opreme in krčenja »srednjega razreda« v PC industriji. Če mora celo Framework vsakih nekaj tednov obračati cenik, je to alarm za vse blagovne znamke, ki ciljajo na entuziaste in nimajo pogodb za milijonske serije čipov.
Kratkoročno so zmagovalci znani: hiperskalni ponudniki in veliki OEM‑i. AI infrastruktura požira ogromne količine DRAM‑a in hitrega NAND‑a, največji igralci v oblaku in mobilni industriji pa si lahko izpogajajo večletne pogodbe s predvidljivimi cenami. Za njih je volatilnost omejena; vsi ostali visijo na spot trgu.
Med poraženci so predvsem:
- Manjši proizvajalci in nišni PC ponudniki, ki nimajo manevrskega prostora in morajo vsako nihanje prenesti na končno ceno.
- DIY skupnost in zagovorniki popravljivosti, saj se jim podira osnovna računica, da je nadgradnja starega sistema cenejša od nakupa novega.
- Cenovno občutljivi uporabniki, vključno s šolami, študenti in odprtokodnimi projekti, ki stavijo na dolgoživost strojne opreme.
Primer Frameworka razgalja tudi strukturni problem: poslovni modeli, zgrajeni na transparentnosti in opolnomočenju uporabnika, so zelo krhki, ko je osnovni trg komponent netransparenten in skoncentriran v rokah nekaj pomnilniških velikanov. Framework vam lahko natančno razloži, zakaj se je cena dvignila – ne more pa spremeniti dejstva, da je njihov strošek vezan na cikel pomnilnika, ki se danes prilagaja maržam AI podatkovnih centrov, ne potrebam običajnih PC‑jev.
Če se takšno stanje vleče skozi 2026, lahko pričakujemo upad nadgradenj in počasnejše sprejemanje modularnih sistemov. Težje je zagovarjati ekonomiko »popravi, ne zamenjaj«, ko dodaten RAM za star prenosnik stane skoraj toliko kot akcijski novi laptop v trgovini.
Širša slika
Zgodba Frameworka je le ena epizoda v širšem dogajanju: AI na novo ceni celoten silicijev ekosistem. Ekstremna podražitev in pomanjkanje HBM‑a za grafične pospeševalnike smo že videli. Logično je, da proizvajalci del zmogljivosti DRAM in NAND proizvodnje preusmerjajo v bolj dobičkonosne komponente za AI, kar dvigne cene vsega ostalega.
Podobno obdobje smo že doživeli: okoli 2017–2018 so cene DRAM‑a skokovito rasle, v času covida so SSD‑ji močno podražili zaradi težav v dobavnih verigah. Razlika danes je, da je povpraševanje po AI manj ciklično kot klasični potrošniški PC cikel in predvsem skoncentrirano v rokah nekaj globalnih akterjev. Čakati na »naravno ohladitev trga« zato ni več tako zanesljiva strategija.
V primerjavi s Frameworkovo iskrenostjo večina velikih znamk raje molči. Tudi oni dobivajo podobne ponudbe dobaviteljev, a imajo več vzvodov: lahko navzkrižno subvencionirajo linije, vnaprej napolnijo zaloge, tiho zmanjšajo marže ali pa kupce usmerjajo v konfiguracije, ki so zanje ugodnejše – na primer v modele z nesnemljivim RAM‑om, kjer OEM popolnoma nadzoruje strukturo stroškov. Uporabniku se zdi, da so cene stabilne, toda v ozadju poteka enaka nevihta.
Postopno se krha tudi vrednostni predlog DIY računalništva. Naprave, kot sta Steam Deck in Raspberry Pi, so že občutile pritisk dražjih komponent; Ars Technica opozarja, da so ga podobno kot Framework občutili tudi drugi manjši igralci. Ko so vsi modularni in nišni sistemi občutno dražji, je vedno teže zagovarjati »sestavi sam in privarčuj«. Ta trend nevarno dobro sovpada z interesi velikih, ki bi nas najraje zaklenili v zaprte, financirane naprave.
Dodatna težava je naraščajoča uporaba spajkanega LPDDR pomnilnika. Framework Desktop že uporablja vgrajen LPDDR5X zaradi zmogljivosti in porabe. Ko se cena takšnih modulov dvigne, ni več možnosti »bom kupil cenejše palčke kasneje« – pomnilnik je fiksno vezan na ploščo.
Evropski in regionalni vidik
Evropski uporabniki to občutijo še bolj zaradi valutnega tečaja in davkov. Komponente se cenijo v dolarjih, prihodki pa so v evrih ali še šibkejših valutah, kot sta hrvaška kuna pred uvedbo evra ali srbski dinar pri regionalnih dobaviteljih. Trikratni skok v dolarjih se do končne cene še poveča zaradi DDV‑ja, logistike in marž distributerjev.
Framework je za EU zanimiv še iz drugega razloga: postal je nekakšen plakatni obraz za pravico do popravila, ki jo Bruselj aktivno potiska naprej. Predlagane uredbe o ekodizajnu in popravljivosti ter nacionalne spodbude za popravila temeljijo na predpostavki, da je nadgradnja ali popravilo finančno smiselno. Če nadgradnja RAM‑a stane toliko kot znižan nov prenosnik v diskontu, se ta računica hitro podre.
Slovenska scena tu ni izjema. Majhna podjetja v Ljubljani, Mariboru ali Celju, ki sestavljajo računalnike po meri ali gradijo nišne naprave (media centri, industrijski PC‑ji), imajo podoben problem kot Framework: odvisna so od veleprodajnih cen pomnilnika in ne morejo izsiliti boljših pogojev. V praksi to pomeni več spodbujanja kupcev, naj izkoristijo obstoječi RAM, ali prehod na rabljene komponente.
EU sicer s programom »Chips Act« želi okrepiti polprevodniško industrijo, a konkretne zmogljivosti za DRAM in NAND v Evropi še ni veliko. Dokler bo večina pomnilnika prihajala iz Azije in ZDA, bodo evropske blagovne znamke in uporabniki talci globalnih ciklov.
Pogled naprej
Trg pomnilnika je cikličen, toda AI mu trenutno narekuje nov tempo. Ključno vprašanje za obdobje 2026–2027 je, ali bodo proizvajalci dovolj hitro razširili kapacitete DRAM‑a in NAND‑a, ne da bi nekaj let kasneje sprožili nov cenovni zlom.
Kratkoročno se zdi volatilnost neizogibna. Tudi Framework napoveduje, da bodo cene SSD‑jev, zlasti visokih kapacitet (npr. 8 TB), sledile RAM‑u navzgor. Pričakujte pogostejše spremembe konfiguracij, začasne »ni na zalogi« statuse določenih količin RAM‑a in morda celo razlike med regijami pri tem, katere kombinacije sploh ponujajo.
Uporabniki bodo verjetno:
- kupovali gole sisteme brez RAM‑a in iskali cenejše module pri drugih trgovcih,
- odlagali nadgradnje in dalj časa vztrajali pri 8–16 GB,
- posegali po rabljenem strežniškem pomnilniku z vsemi tveganji združljivosti in zanesljivosti.
Za Framework to pomeni, da bo moral razmišljati tudi o novih pristopih: o bolj tesnih partnerstvih z dobavitelji pomnilnika, programih zvestobe za ugodnejše nadgradnje ali bolj agresivni promociji osnovnih konfiguracij z manj RAM‑a v kombinaciji z zunanjimi pogoni in oblakom.
Večje, še neodgovorjeno vprašanje pa je strateško: če bo AI infrastruktura dolgoročno požirala večino proizvodnje pomnilnika, ali bo potrošniška strojna oprema zdrsnila v drugi plan? In če se to zgodi, ali lahko pravica do popravila, odprta strojna oprema in DIY kultura preživijo drugače kot dragi hobi za ozek krog navdušencev?
Ključna misel
Mesečne podražitve RAM‑a pri Frameworku niso izdajstvo njegovega poslanstva, temveč simptom industrije, v kateri tempo narekujejo AI velikani, računalniški entuziasti in manjši proizvajalci pa blažijo udarec. V naslednjih letih se bo pokazalo, ali bomo zaradi AI pristali v svetu zaprtih, nepopravljivih naprav na obroke – ali pa bodo uporabniki, regulatorji in manjši igralci našli načine, da modularen, popravljiv in cenovno smiseln računalnik ostane realna možnost.
