Google proti Applu: kako bo razširjeni AirDrop premešal moč na trgu pametnih telefonov

AirDrop je bil dolgo eden najbolj vidnih razlogov, zakaj ostati v Applovem ekosistemu. Leta 2026 se ta prednost tiho topi – in ne zato, ker bi si Apple kar naenkrat močno želel odprtosti. Googlov načrt, da interoperabilnost z AirDropom razširi z modela Pixel 10 na »veliko več« Android naprav, je več kot le prijetna novost. Je signal, da regulacija – predvsem evropska – postaja glavni motor konkretne interoperabilnosti. V nadaljevanju analiziramo, kaj Google dejansko počne, kakšno vlogo ima EU in zakaj je to pomembno tudi za slovenske uporabnike ter domači IT sektor.

Novica na kratko

Kot poroča Ars Technica, je Googlov podpredsednik za inženiring na Androidu Eric Kay na dogodku v Tajpeju nakazal pomembno širitev podpore za AirDrop na Androidu v letu 2026.

Trenutno lahko AirDrop‑kompatibilno pošiljanje datotek z Androida na Applove naprave sprožijo le telefoni Pixel 10. To je postalo mogoče, ko je Apple – pod pritiskom evropskih regulatorjev – v AirDrop vključil podporo za standard Wi‑Fi Aware. Google je nato to standardizirano plast izkoristil v svoji funkciji Quick Share (naslednik Nearby Share) in ji dodal podporo za komunikacijo z Applovimi napravami.

Ars Technica navaja, da je Google Quick Share razdružil od storitev Play ter ga spremenil v samostojni paket APK, ki se posodablja prek Trgovine Play. Trenutno ga podpira le omejeno število telefonov, vendar Google s partnerji dela na tem, da bi ga v letu 2026 podprla »veliko širša« paleta naprav. Na strani Appla morajo uporabniki za sprejemanje datotek z Androida ročno vklopiti način, v katerem naprava začasno sprejema datoteke od vseh v bližini.

Zakaj je to pomembno

Na prvi pogled gre »samo« za pošiljanje datotek. V resnici pa ta korak zadeva Applov najmočnejši adut – občutek, da z Applovimi napravami vse deluje bolj tekoče, še posebej v kombinaciji med iPhonom, iPadom in Macom.

Zmagovalci so vsi, ki živijo ali delajo v mešanem okolju – kombinacije Android + iOS so standard v družinah, manjših podjetjih, šolah in javni upravi. Tam se je do zdaj datoteke pogosto reševalo z obvozi: WhatsApp, e‑pošta, USB ključki. Če lahko profesor na iPadu v trenutku prejme predstavitev s študentovega Androida, ali če lahko mešana ekipa v pisarni brez dodatnih aplikacij izmenjuje posnetke zaslona in dokumente, je to zelo konkretna poenostavitev.

Applu to odvzame del »mehke moči«. AirDrop je bil ena izmed funkcij, zaradi katerih so uporabniki ob nadgradnji telefona ali prenosnika preprosto ostali v Applovem svetu. Zdaj del te prednosti postane manj ekskluziven. Google se odreče tudi priložnosti, da bi uporabnike silil v lastne storitve (Drive, Photos) kot glavno rešitev za deljenje datotek. A Google si to lahko privošči, saj živi od uporabe in oglaševanja, ne od marže na strojno opremo.

Za slovenske uporabnike je ključen psihološki učinek: zamenjava platforme ali kombiniranje naprav različnih proizvajalcev bo še manj boleče. Če datoteke, sporočila (RCS), polnilci (USB‑C) in kmalu tudi trgovine z aplikacijami postajajo manj vezani na en sam ekosistem, se tekma preusmerja od »kdo me bolj učinkovito zaklene« k vprašanju »kdo mi ponudi boljšo izkušnjo in vrednost za denar«.

Širša slika

Razširitev AirDrop interoperabilnosti se lepo vklaplja v tri širše trende.

Prvič, regulacija sili velikane k odpiranju zaprtih funkcij. Odločitev EU, da mora Apple pri določenih brezžičnih funkcijah podpreti standarde, kot je Wi‑Fi Aware, je AirDrop dejansko spremenila v nekaj, s čimer se lahko pogovarjajo tudi drugi. Ni šlo za veliko partnerstvo med Applom in Googlom – šlo je za skladnost s standardom, ki ga je Google spretno izkoristil.

Drugič, Google že leta razdružuje ključne dele Androida v samostojne posodobljive module. Quick Share kot APK iz Trgovine Play je le nadaljevanje trenda, ki smo ga videli pri brskalniškem pogonu WebView, tipkovnicah, komponentah sistema in celo delih uporabniškega vmesnika. To Googlu omogoča, da tudi na telefonih Samsung, Xiaomi ali Oppo ohranja določeno raven »Googlove« uporabniške izkušnje, ne da bi čakal na počasne nadgradnje proizvajalcev.

Tretjič, dogajanje spominja na področje sporočanja. EU je pod okriljem akta o digitalnih trgih (DMA) pritisnila na Apple glede interoperabilnosti iMessage in sprejema standarda RCS. Podobno se je zgodilo pri uvedbi USB‑C na iPhonih. Rezultat: Evropa postopno izkoreninja umetne ovire, ki so uporabnike razdelile na »modre« in »zelene« mehurčke.

Za tekmece v Android taboru – Samsung, Xiaomi, Nothing in druge – bo to hitro postalo marketinško orožje: »naši telefoni delijo datoteke z vsemi«. Applov AirDrop bo še vedno bolj brezšiven znotraj lastnega ekosistema, z globljo integracijo stikov, vendar izgovor »vzemite iPhone, ker drugače ne morete AirDropati« izgublja težo.

Evropski in slovenski kot

Evropski kot te zgodbe je jasen: brez Bruslja te interoperabilnosti verjetno še nekaj let ne bi bilo. EU z GDPR, Digitalnim tržnim aktom (DMA) in Digitalnim storitvenim aktom (DSA) že dolgo deluje kot globalni normodajalec. Ko EU zahteva podporo odprtim standardom in prepoveduje neupravičeno zapiranje ekosistemov, podjetja spremembe najpogosteje uvedejo globalno – tako zaradi enostavnosti kot zaradi pritiska javnosti.

Za Slovenijo, kjer je trg majhen in večina storitev prihaja iz tujine, je to dobra novica. Država nima pogajalske moči, da bi sama izsilila interoperabilnost pri Applu ali Googlu. Kot del EU pa slovenski uporabniki in podjetja pridobijo enake pravice kot nemški ali francoski – od USB‑C na iPhonu do enostavnejšega deljenja datotek med različnimi napravami.

Praktično gledano to olajša delo v slovenskih šolah, fakultetah in podjetjih, kjer se pogosto mešajo službeni Androidi in osebni iPhoni. V okoljih z omejenim ali nestabilnim internetom – denimo v proizvodnji, na terenu ali v turističnih destinacijah – lahko lokalno deljenje datotek prek Quick Share/AirDrop odpravi potrebo po oblaku.

Seveda pa evropski regulatorji ne bodo gledali stran pri morebitnih zlorabah Wi‑Fi Aware za sledenje ali profiliranje. GDPR in nacionalni organi (pri nas IP RS) bodo morali paziti, da bližinski signali ne postanejo nova oblika prikritega oglaševanja.

Pogled naprej

Ključno kratkoročno vprašanje je, kako hitro bo Google skupaj s partnerji razširil podporo. Smiselno je pričakovati, da bodo najprej na vrsti dražji modeli – Samsungova serija Galaxy S, višji razredi Xiaomija in morda celo nekateri modeli, ki jih slovenski operaterji (Telekom Slovenije, A1, Telemach) najbolj agresivno tržijo. Šele nato pridejo na vrsto cenejše naprave in starejši modeli, kjer je strojna oprema pogosto omejitev.

Tehnično sta odprti dve vprašanji. Prvič, kako daleč nazaj po Android različicah bo Google pripravljen iti. Ker je Quick Share zdaj ločen APK, bi ga bilo teoretično mogoče ponuditi tudi napravam z Androidom 13 ali celo 12, če strojna oprema podpira ustrezne funkcije. Če bo Google to umetno omejil na novejše verzije, bo sprejetje počasnejše.

Drugič, kako bo reagiral Apple. Za zdaj deljenje z Androida zahteva, da uporabnik iPhona ročno vklopi časovno omejen način sprejemanja datotek od vseh. Apple lahko ta korak nekoliko poenostavi – ali pa ga naredi še bolj skritega v nastavitvah in tako poskrbi, da se interoperabilnost v praksi uporablja manj, kot bi se lahko.

Za slovenske razvijalce in startupe (denimo v Ljubljani, Mariboru ali v BTC City ekosistemu) je zanimiva predvsem nova plast zanesljivega lokalnega povezovanja med napravami različnih proizvajalcev. Od ad‑hoc sodelovanja v učilnicah in dvoranah do lokalnih socialnih interakcij brez oblaka – možnosti je veliko. A z njimi pride tudi odgovornost: jasna obvestila o uporabi bližinskih funkcij, spoštovanje GDPR in previdnost pri kakršnem koli sledenju.

Zaključek

Googlov načrt, da AirDrop‑stil deljenja datotek razširi na bistveno več Android naprav, ni naključna prijazna gesta, temveč premišljena reakcija na evropsko regulativno okolje. EU je Applu odprla vrata z zahtevo po podpori odprtim standardom, Google pa zdaj skozi ta vrata vodi celoten Android ekosistem. Uporabniki in organizacije pri tem pridobijo, Applov učinek zaklepanja se rahlo zmanjša. Ključno vprašanje za vas je: če bodo vaše naprave brez težav komunicirale med seboj ne glede na znamko, ali bo izbira logotipa na zadnji strani telefona še vedno tako pomembna?