Google je naredil še en korak k temu, da postane glavni varnostnik naše spletne identitete. Nadgrajena orodja »Rezultati o vas« in za prijavo nezaželenih intimnih posnetkov obljubljajo boljšo zaščito pred doxxingom in deepfake pornografijo – pod pogojem, da Googlu zaupate tudi najbolj občutljive osebne podatke.
To ni le kozmetična posodobitev, ampak test, kako daleč smo pripravljeni iti pri outsourcanju lastne varnosti eni oglaševalsko gnani platformi. V nadaljevanju razčlenjujem, kaj se je spremenilo, koga to res ščiti, kakšne so posledice za evropske uporabnike ter kako bi se morali na to odzvati regulatorji in lokalni ponudniki storitev.
Novica na kratko
Kot poroča Ars Technica, je Google nadgradil dve orodji, ki sta tesno povezani z iskalnikom.
Prvo je nadzorna plošča »Rezultati o vas«, ki zdaj lahko stalno pregleduje splet za dodatnimi kategorijami osebnih podatkov: številke osebnih dokumentov, kot so potni list, vozniško dovoljenje in ameriška številka socialnega zavarovanja. Da to deluje, mora uporabnik Googlu posredovati vsaj del teh številk – za vozniško dovoljenje celotno številko, za potni list in socialno zavarovanje pa zadnje štiri številke.
Drugo je orodje za prijavo in umik neprostovoljnih eksplicitnih posnetkov (NCEI), vključno z AI‑generirano deepfake pornografijo. Postopek so poenostavili: prijavo je zdaj mogoče začeti neposredno iz menija treh pik ob vsaki slikovni zadetku, označiti ali gre za resnično fotografijo ali deepfake in v enem zahtevku prijaviti več slik hkrati.
Kot poudarja Ars Technica, ta orodja vsebine ne izbrišejo z izvirne strani. Če Google zahtevek odobri, zgolj odstrani povezavo iz iskalnih rezultatov. Obe orodji zdaj ponujata tudi stalno spremljanje in e‑poštna obvestila, ko se pojavijo novi ujemajoči se zadetki. Iskanje po številkah dokumentov je že omogočeno, posodobljeni postopki za slike pa prihajajo v »večino držav«.
Zakaj je to pomembno
Na prvi pogled gre za čisto zmago za uporabnike: manj doxxinga, manj ponižujočih deepfake posnetkov, več nadzora. A kompromisi so večji, kot je videti na prvi pogled.
Kdo pridobi?
- Osebe z visokim tveganjem nadlegovanja – novinarji, aktivisti, žrtve nasilja, javne osebnosti – dobijo bolj praktično orodje za omejevanje izpostavljenosti.
- Povsem običajni uporabniki, ki ne poznajo naprednih iskalnih trikov ali storitev za upravljanje ugleda, imajo prvič relativno preprost »poišči in skrij« za najbolj občutljive podatke.
Kdo izgubi?
- Podjetja za trgovanje z osebnimi podatki in dvomljive strani tipa »people search« imajo več frikcije in več avtomatiziranih zahtevkov za umik.
- Storilci, izsiljevalci in zalezovalci izgubijo eno ključnih orožij: enostavno najdljivost žrtve prek vodilnega svetovnega iskalnika.
Hkrati pa prihaja do drugega premika moči: z odprtega spleta k Googlu.
Da sistem deluje, potrebuje referenčni nabor vaših občutljivih podatkov – številk dokumentov, telefonskih številk, e‑pošt. To poglablja dolgoletni trend: vaša varnost pred spletom je vse bolj odvisna od istega podjetja, ki vaš digitalni odtis monetizira z oglaševanjem.
To ni nujno zlovešče – realno ima le nekaj akterjev dovolj velik indeks in infrastrukturo, da to sploh lahko izvede na globalni ravni. A utrjuje neprijeten vzorec: za smiselno zasebnost v današnjem spletu moramo skleniti še tesnejši odnos z enim od tehnoloških velikanov.
Praktična posledica: če ste realno izpostavljeni tveganju doxxinga ali zlorabe intimnih posnetkov, lahko neuporaba teh orodij postane večje tveganje kot deljenje dodatnih podatkov z Googlom. Smer je jasna – izven Googlovega zaščitnega ekosistema boste morda kmalu bolj ranljivi.
Širši kontekst
Nadgradnja se lepo ujema s tremi širšimi trendi.
1. Industralizacija spletnega nadlegovanja z umetno inteligenco
Deepfake pornografija je v nekaj letih prešla od eksotike do industrije. Ovira ni več znanje Photoshopa, ampak le še dostop do generativnega modela. Odprti modeli in ohlapna moderacija nekaterih AI‑platform omogočata masovno proizvodnjo zlorab.
Googlova hitrejša obravnava prijav in možnost paketnega pošiljanja slik sta neposreden odgovor na ta problem obsega. Če napadalec lahko v eni noči ustvari 500 slik, je obrazec za vsako sliko posebej v praksi neuporaben.
2. »Pravica do pozabe« kot produktna funkcija
Evropska sodna praksa je iskalnikom jasno povedala, da niso nevtralni indeksi, ampak vratarji, ki v določenih primerih morajo odstraniti tudi zakonite vsebine iz rezultatov. V zadnjem desetletju se je to iz pravnega izjemnega sredstva prelevilo v standardno produktno funkcionalnost: nadzorne plošče, obrazci za umik, obvestila.
Googlovi »Rezultati o vas« so pravzaprav uporabniku prijazen vmesnik nad tem pritiskom – pravica, ki jo je izsilila regulacija, je prešla v storitev z gumbi in nastavitvami.
3. Platforme kot ponudniki osebne varnosti
Velike platforme ne ocenjujemo več le po tem, kaj gostijo, temveč tudi po tem, česa ne preprečijo: nadlegovanja, prevar, izsiljevanja, slik osnovanega spolnega nasilja. Facebookova orodja za prijavo zlorab, politike X proti doxxingu, nastavitve zasebnosti na TikToku – vse to odraža pričakovanje, da platforma, ki posreduje našo resničnost, nosi tudi del odgovornosti za škodo.
Nadgrajena Googlova orodja kažejo, kam se pomika iskanje: od nevtralnega kazala k personaliziranemu varnostnemu obroču, kjer je vidnost informacij o vas aktivno upravljana.
Evropski in lokalni vidik
Za evropske uporabnike ta orodja sedijo na vrhu že tako močnega pravnega okvira: GDPR, Akt o digitalnih storitvah (DSA) in prihajajoči Akt o umetni inteligenci.
Po GDPR so številke dokumentov in intimne slike jasno »posebne vrste osebnih podatkov«. Načeloma že danes imate pravico do izbrisa in omejitve obdelave, vendar je uveljaviti te pravice proti stotinam majhnih spletnih strani za posameznika praktično nemogoče. Googlovo skeniranje te papirnate pravice spremeni v nekaj, kar se dejansko da uporabljati.
DSA zahteva od zelo velikih spletnih platform, kot je Google Search, enostavne postopke prijave nezakonitih vsebin ter ukrepe proti sistemskim tveganjem, med katera EU izrecno uvršča tudi spletno nasilje nad ženskami. Poenostavljena prijava NCEI in proaktivno spremljanje sta zelo verjetno tudi odziv na ta regulativni pritisk.
Prihajajoči AI‑akt bo uvedel obveznosti glede prepoznavanja in označevanja deepfake vsebin ter upravljanja tveganj. Če je Google sposoben dovolj dobro prepoznati in filtrirati deepfake pornografijo za prijavljene žrtve, se bo hitro pojavilo politično vprašanje: zakaj tega ne počne širše, privzeto?
Za slovenske in regionalne ponudnike storitev – od odvetniških pisarn do butičnih podjetij za upravljanje spletnega ugleda – je to dvorezen meč. Po eni strani Google izobražuje trg, da je upravljanje digitalne sledi potrebno. Po drugi strani pa lahko izrine manjše igralce iz masovnega segmenta in jih prisili v nišne, ročno vodene storitve.
Pogled naprej
V naslednjih letih velja spremljati vsaj tri stvari.
1. Od opt‑ina k privzeti zaščiti
Danes morate Googlu sami povedati, katere številke naj išče. Logičen naslednji korak so bolj samodejni ščiti: prepoznavanje očitnih vzorcev osebnih dokumentov, pametnejše odkrivanje doxxinga, morda celo »osebni podatkovni sefi« na ravni brskalnika ali operacijskega sistema, ki se povežejo z iskalniki prek API‑jev.
To bo odprlo nova pravna vprašanja: kdaj zaščita preide v generalizirano filtriranje vsebin in katere informacije o tem mora platforma uporabniku razkriti?
2. Zlorabe in spori na meji med zasebnostjo in javnim interesom
Vsako orodje za skrivanje vsebin se da zlorabiti. Nasilen partner se lahko poskusi znebiti javnih zapisov o sodbah. Politiki lahko poskusijo zmanjšati vidnost utemeljene kritike, če ta vsebuje osebne podatke.
O tem, kaj je upravičeno skrito in kaj je v javnem interesu, bodo odločali tako Googlovi interni postopki kot evropski regulatorji v okviru DSA. Pričakovati je več pritožbenih mehanizmov in tudi sodnih sporov.
3. Konvergenca konkurence in regulacije
Microsoftov Bing, manjši iskalniki, kot je DuckDuckGo, ter velike družbene platforme bodo morali ponuditi podobno raven zaščite ali pa bodo videti malomarni. Regulatorji pa bodo težili k minimalnim standardom: podobni postopki, podobni roki za odziv, podobna stopnja preglednosti.
Kar danes deluje kot Googlova konkurenčna prednost, se lahko zelo hitro spremeni v regulativni »checklist«, ki ga bodo morali izpolnjevati vsi veliki igralci.
Ključna misel
Googlova nadgrajena varnostna orodja so hkrati iskreno koristna in strateško samopostrežna. Zmanjšujejo moč doxxinga in deepfake zlorab, a nas še tesneje vežejo na enega samega vratarja spleta.
Če ste realno izpostavljeni tveganju, se dodatni podatki, ki jih delite z Googlom, verjetno splačajo. Toda osebne varnosti ne smemo v celoti prepustiti dobri volji tehnoloških velikanov – potrebujemo jasna pravila igre, neodvisen nadzor in prostor za manjše, specializirane rešitve.
Vprašanje za naslednje desetletje je preprosto: komu boste zaupali ključe do svoje digitalne varnosti – platformam, regulatorjem ali novi generaciji orodij, ki bo nastala nekje vmes?
