1. Naslov in uvod
Intelovi novi prenosniški procesorji Core Ultra Series 3 s kodnim imenom »Panther Lake« bi morali biti veliki povratek podjetja v svetu prenosnikov. Namesto tega prihajajo na trg v obdobju, ko Intel odkrito priznava, da nima dovolj čipov – in da bo raje nahranil dobičkonosne podatkovne centre kot vaš naslednji prenosnik. V nadaljevanju analiziram, zakaj je Intel sprejel takšno odločitev, kaj to pove o trenutnem »AI zlatu« in kako se bo to poznalo pri ponudbi naprav v Evropi in Sloveniji.
2. Novica na kratko
Kot poroča Ars Technica, so bili Intelovi rezultati za četrto četrtletje 2025 mešani. Letni prihodki so praktično obstali na mestu (okoli 52,9 milijarde dolarjev v primerjavi z 53,1 milijarde leto prej), vendar je prišlo do jasnega razhajanja med poslovnimi enotami. Segment podatkovnih centrov in AI je zrasel, medtem ko je oddelek za odjemalske izdelke (PC procesorji, Arc grafika in druga potrošniška strojna oprema) upadel.
Na konferenčnem klicu z vlagatelji je vodstvo poudarilo, da podjetje trenutno ne more izdelati oziroma kupiti dovolj čipov, da bi zadovoljilo povpraševanje v vseh segmentih. Zato daje prednost lastni proizvodnji za podatkovne centre, del čipov za potrošnike pa seli na zunanje livarne.
To se dogaja tik pred lansiranjem procesorjev Core Ultra Series 3 »Panther Lake«, ki delno temeljijo na Intelovem novem proizvodnem procesu 18A. Donosi na 18A se sicer mesečno izboljšujejo, a še niso na ravni, ki si jo želi vodstvo. Intel napoveduje, da bo prvo četrtletje 2026 najslabše z vidika dobavljivosti, nato pa naj bi se razmere v drugem četrtletju opazno izboljšale.
3. Zakaj je to pomembno
V ozadju je preprost finančni argument: čipi za podatkovne centre in AI prinašajo višje marže in trenutno močnejšo rast. Trg osebnih računalnikov pa je bolj cenovno občutljiv in manj dinamičen. Ko je proizvodna kapaciteta omejena, podjetje najprej zadovolji tiste stranke, ki prinašajo največ zaslužka. Za delničarje logično, za uporabnike in proizvajalce prenosnikov precej manj.
Panther Lake zato prihaja v napačnem trenutku. Ta generacija bi morala pokazati, da Core Ultra ni le nov marketinški naziv, temveč resen napredek: boljša učinkovitost za tanke in lahke prenosnike, močnejši AI pospeševalniki in odgovor na Apple Silicon ter mobilne Ryzen procesorje AMD in napad Qualcomma na Windows na Arm. Če bodo čipi sicer dobri, a redki ali omejeni na nekaj dragih modelov, bo Intel zapravil priložnost, da prepričljivo obrne zgodbo o svojih prenosnikih.
Proizvajalci računalnikov so ujeti v klešče. Največji kupci v oblaku in AI dobijo prednost, medtem ko bodo OEM-i pri prenosnikih verjetno deležni omejenih količin in višjih cen. To običajno pomeni manj različnih modelov, počasnejše uvedbe po regijah in daljše obdobje visokih cen.
Za Intelov oddelek za odjemalske izdelke je to strateško tvegano. Dobičkonosni podatkovni centri lahko nekaj časa zakrijejo slabšanje položaja v PC segmentu, vendar se dolgoročno prazni ekosistem – in tam bodo AMD, Apple in drugi z veseljem zapolnili praznino.
4. Širši kontekst
Dogajanje pri Intelu se lepo vklaplja v širši trend preusmerjanja industrije k AI in oblaku. Podobno smo videli pri Nvidii, kjer imajo hiperskopski ponudniki AI infrastrukture prednost pri dobavah, manjši igralci pa čakajo v vrsti. Zdaj se ista logika seli v svet splošnonamenskih procesorjev.
Druga pomembna dimenzija je Intelova ambicija postati velika pogodbeno-proizvodna livarna. Da bi na 18A in prihodnji proces 14A privabil zunanje stranke, mora dokazati visoko zanesljivost in dovolj kapacitet. Trenutno pa vodstvo samo priznava, da so donosi na 18A še v fazi vzpona in da je treba interno razporejati wafersko proizvodnjo med lastne produkte. Potencialni naročnik si bo upravičeno zastavil vprašanje: če Intel ne more v celoti zadovoljiti lastnega PC oddelka, kako bo zagotovil moj večletni načrt razvoja čipov?
Tretji vidik je zgodovinski: Intel ima za sabo več bolečih prehodov na nove proizvodne procese, od zamud pri 10 nm naprej. Tokrat si podjetje ne more privoščiti, da bi težave reševalo tiho v ozadju. Pred svetom je obljubilo, da bo ujelo vodilne v proizvodnji čipov, in na tej obljubi sloni tudi velik del politične in finančne podpore.
Vzporedno teče ambiciozen načrt novih arhitektur: Granite Rapids za strežnike, Lunar Lake in Arrow Lake kot Core Ultra Series 2, Panther Lake kot Series 3 ter napovedani Nova Lake proti koncu 2026. Tveganje je jasno: Intel bo morda imel na papirju zelo zanimivo ponudbo, vendar bo realen učinek na trgu omejen zaradi ozkih grl v proizvodnji in razporejanju čipov.
5. Evropski in slovenski vidik
V Evropi se ta primanjkljaj pojavlja v trenutku, ko države pospešeno vlagajo v digitalno infrastrukturo in AI – tudi s pomočjo evropskega Akta o čipih in nacionalnih programov digitalne preobrazbe. Odločitev, da daje prednost podatkovnim centrom, v praksi pomeni, da bodo evropski oblaki in veliki ponudniki IT storitev najbrž lažje prišli do novih Intelovih strežniških procesorjev kot šole ali občine do sodobnih prenosnikov.
Za slovenske in regionalne integratorje ter distributerje to pomeni več negotovosti pri načrtovanju večjih dobav, zlasti za javne razpise v izobraževanju in javni upravi, kjer so roki in cene fiksirani vnaprej. Če so procesorji dražji in težje dobavljivi, bodo morali proizvajalci sklepati kompromise: manj zmogljive konfiguracije, daljši dobavni roki ali prehod na alternativne platforme, predvsem AMD.
Ob tem EU skozi zakonodajo, kot sta Akt o digitalnih storitvah in Akt o digitalnih trgih, ter prihodnji Akt o umetni inteligenci, poskuša vzpostaviti pregledno in konkurenčno digitalno okolje. Če ključna strojna oprema za prenosnike postane luksuzno blago, se to neposredno odrazi v počasnejši obnovi flot računalnikov in povečuje digitalni razkorak med velikimi in malimi organizacijami.
Za Slovenijo, kjer je trg majhen in pogosto na repu dobavnih verig, lahko to pomeni, da bodo prvi prenosniki s Panther Lake prišli pozno in v omejenih količinah – predvsem v dražjih poslovnih serijah.
6. Pogled naprej
Če verjamemo Intelovim napovedim, bo prvo četrtletje 2026 najtežje, nato pa se bo dobavljivost v drugem četrtletju postopno izboljšala. V praksi to pomeni, da bomo Panther Lake najprej videli v nekaj paradnih modelih globalnih blagovnih znamk, šele kasneje pa v širšem srednjem segmentu in v manjših državah.
A tudi ko se donosi 18A dvignejo, bo pritisk AI in strežniških naročil ostal. Dokler podatkovni centri plačujejo premijske cene za nove procesorje, bo Intel težko popolnoma preusmeril kapacitete nazaj v PC segment. Veliko bo odvisno od tega, ali se bo investicijski val v AI nadaljeval ali nekoliko umiril. Če se izkaže, da pričakovani donosi od AI niso tako visoki, se lahko tehtnica znova nagne v korist stabilnega, čeprav manj vznemirljivega trga osebnih računalnikov.
Za slovenske kupce je sporočilo preprosto: če nujno potrebujete prenosnik z Panther Lake v letu 2026, računajte na prednaročila, manj izbire in višje cene. Organizacije, ki načrtujejo večje obnove računalniških parkov, naj ne stavijo vsega na eno generacijo – smiselno je razmisliti tudi o konfiguracijah z AMD ali celo o delu flote, temelječe na Arm napravah, kjer je to smiselno.
Ključen preizkus bo tudi Intelova sposobnost, da za procese 18A in 14A pridobi zunanje stranke. Če se kljub trenutnim težavam veliki načrtovalci čipov odločijo za Intelove tovarne, bo to dokaz, da je podjetje resnično na poti k proizvodni rehabilitaciji. Če bodo omahovali, pa bo to jasen signal, da trenutne težave niso zgolj kratkoročna motnja, temveč globlji problem zaupanja.
7. Spodnja črta
Panther Lake, ki ga dušijo proizvodne omejitve, je simbol nove realnosti: v dobi AI osebni računalnik ni več Intelov najljubši otrok. Prednost podatkovnim centrom je finančno razumljiva, a dolgoročno ogroža položaj podjetja v PC segmentu in odpira vprašanja o verodostojnosti njegovih proizvodnih ambicij. Za evropske in slovenske kupce je ključno vprašanje, ali bodo pripravljeni prilagoditi načrte – ali tudi zamenjati platformo – namesto da čakajo, da Intel reši svoje notranje bitke.
