1. Naslov in uvod
Televizor je bil dolgo tipičen izdelek: enkrat kupite, desetletje gledate. Z LG‑jevim novim programom Flex v Združenem kraljestvu se ta logika premika – ne kupite zaslona, temveč se naročite nanj. Mesečni zneski so primerljivi z obrokom za avto, lastništva pa morda nikoli ne dosežete. To ni le nekoliko drugačno financiranje, ampak jasen znak, kako želijo proizvajalci elektronike preživeti počasnejše cikle menjave naprav in previdne potrošnike po inflaciji. V nadaljevanju analiziramo, kdo pri takem modelu resnično pridobi, kako se vklaplja v širši trend naročniške ekonomije in kaj to pomeni za evropski in slovenski trg.
2. Novica na kratko
Kot poroča Ars Technica, je LG v Združenem kraljestvu zagnal program LG Flex, prek katerega lahko uporabniki najemajo določene LG‑jeve televizorje, zvočne letve, monitorje in zvočnike.
Zastavni primer je 83‑palčni OLED B5 2025, ki je na britanski spletni strani LG naprodaj za 2.550 funtov. Prek LG Flex ga je mogoče najeti že od približno 93 do 277 funtov na mesec, odvisno od trajanja obveznosti (od enega meseca do treh let). Pri daljši vezavi skupni znesek najema po dobrih dveh letih preseže maloprodajno ceno, pri najvišji mesečni tarifi pa se to zgodi že v manj kot letu dni.
Ob koncu naročniškega obdobja lahko naročnik zaprosi za brezplačno nadgradnjo, nadaljuje z mesečnim plačevanjem ali napravo vrne. LG navaja, da običajna obraba ni predmet dodatnih stroškov, poškodbe pa se lahko zaračunajo po ceniku popravila. Partnersko podjetje Raylo ponuja zavarovanje za nenamerno škodo, izgubo in krajo ter zaračuna 50 funtov za popolno odstranitev televizorja z nosilca in odvoz. Trenutno je program omejen na Združeno kraljestvo, v ponudbi pa je tudi zvočna letev, ki jo je sicer mogoče kupiti za 600 funtov, najamete pa jo lahko za 22–76 funtov mesečno.
3. Zakaj je to pomembno
Na prvi pogled je LG Flex zgolj udobna možnost: namesto velike enkratne investicije plačujete manjše, predvidljive mesečne zneske in pogosto menjavate opremo. V resnici gre za prehod v trajni naročniški odnos med vami in proizvajalcem.
Kdo pridobi?
- LG in Raylo si zagotovita stabilen, ponavljajoč se prihodek. Namesto da čakajo, ali boste vsakih nekaj let kupili nov televizor, vas imajo kot naročnika mesečno – potencialno več let.
- Gospodinjstva in manjša podjetja z omejenimi sredstvi dobijo takojšen dostop do velikih OLED zaslonov brez visokega začetnega izdatka. Za Airbnb stanovanje, sejemski nastop ali kratek najem poslovnih prostorov lahko tak model dejansko deluje.
Kdo izgubi?
- Večina dolgoročnih uporabnikov. Če napravo uporabljate več kot razmeroma kratko obdobje, boste skoraj zagotovo odšteli več, kot če bi jo kupili za gotovino ali na obroke brez obresti.
- Uporabniki, ki ne preračunajo skupnega zneska. "Samo 93 funtov na mesec" zveni veliko bolj prijazno kot 2.550 funtov naenkrat, a psihološko prijeten obrok se hitro spremeni v precej višji končni strošek.
Model je zasnovan tako, da normalizira stalno plačevanje za strojno opremo. Iz sveta, kjer ste televizor kupili in ste bili brez obveznosti, prehajamo v svet, kjer je tudi zaslon v dnevni sobi de facto v najemu, podobno kot pametni telefoni pri operaterjih.
Poleg tega se spreminja razmerje moči. Pri najemu ima proizvajalec več nadzora: določa pogoje vračila, sprejemljivo rabo, v prihodnje pa lahko dostop do naprave še tesneje poveže z dodatnimi storitvami ali naročninami.
Za LG je to logičen odgovor na počasnejšo prodajo televizorjev in daljše življenjske cikle. Za potrošnike pa test, koliko udobja so pripravljeni zamenjati za dolgoročno vrednost in lastništvo.
4. Širši kontekst
LG Flex ni osamljen primer, ampak del širšega premika v smeri "strojna oprema kot storitev".
Ars Technica omenja, da ima HP že program najema tiskalnikov, NZXT ponuja naročniške gaming računalnike, pri Logitechu pa so javno razmišljali o miškah na naročnino. Dodajmo še operaterske programe menjave pametnih telefonov, naročniške konzole in poslovne pakete “PC kot storitev” – vzorec je jasen: če je naprava dovolj draga, jo bo nekdo poskušal spraviti v mesečni model.
Obstajata dve zgodbi, ki jih industrija pripoveduje:
- Zgodba o dostopnosti in trajnosti: naročnine naj bi olajšale dostop do vrhunskih naprav, omogočile redne nadgradnje in – če so dobro zasnovane – olajšale vračilo, obnovo in ponovni trg, namesto da končajo na odpadu.
- Zgodba o finančnem izčrpavanju: kritiki opozarjajo, da takšni modeli iz vsakdanjih predmetov delajo stalne tokove prihodkov, uporabniki pa pogosto plačajo precej več, medtem ko naprave nikoli v celoti ne posedujejo.
Podobno dinamiko že poznamo iz avtomobilskega leasinga in operaterskih vezav pri telefonih. Razlika je v tem, da se zdaj isto logiko prenaša na vsakdanje naprave v gospodinjstvu – od tiskalnikov do televizorjev.
To ima tudi posledice za ekosisteme storitev. Kdor nadzoruje zaslon in račun, lahko na njem gradi pakete: najem TV + naročnina na pretočne vsebine, oblačno igranje ali celo upravljanje pametnega doma. Bitka med proizvajalci ne bo več le v kakovosti slike, temveč v tem, kdo vam bo bolj spretno prodal celoten paket storitev.
5. Evropski in slovenski vidik
Čeprav je LG Flex trenutno omejen na Združeno kraljestvo, je razmeroma jasno, da bo LG pozorno spremljal zanimanje in premislil o širitvi v EU. Tu pa se podjetje sreča z nekoliko drugačnim okoljem.
Evropska zakonodaja vse bolj cilja na nepoštene naročniške prakse – od skritih stroškov do oteženega preklica. Vsak najemniški model v EU bo moral zelo jasno komunicirati celotni strošek, pogoje podaljšanja in prenehanja, sicer tvega poseg varuhov potrošnikov.
Na drugi strani EU spodbuja krožno gospodarstvo in pravico do popravila. Najem lahko to dejansko podpira: LG ima direkten kanal za vračilo, popravilo in ponovno uporabo naprav. Teoretično bi lahko tak model celo zmanjšal količino e‑odpadkov.
Za Slovenijo je vprašanje predvsem smiselnosti in obsega trga. Naš trg je majhen, kupna moč omejena, gospodinjstva pa pogosto raje kupijo nekoliko cenejši model in ga uporabljajo dlje. Naročniški model bi se prej prijel pri:
- turističnih ponudnikih (apartmaji, hoteli, glamping),
- podjetjih, ki opremljajo sejme in dogodke,
- najemnih pisarnah in sobah za sodelo.
Slovenski operaterji že danes ponujajo televizorje na obroke skupaj z naročnino za internet in TV. Če bi LG Flex prišel k nam, bi se moral soočiti prav s temi paketi – in imeti zelo jasno dodano vrednost.
6. Pogled naprej
Verjetno bo LG v naslednjih letih meril odziv v Združenem kraljestvu in po potrebi prilagajal cene, trajanja in pogoje. Če se izkaže, da je povprečna doba najema kratka (na primer eno do dve leti) in neplačil ni preveč, je širitev v večje evropske trge – Nemčijo, Francijo, morda Skandinavijo – realna možnost.
Možni scenariji:
- Tekmeci sledijo. Če Samsung ali Sony predstavita podobne ponudbe, se bo najem velikih zaslonov hitro normaliziral.
- Povezovanje s storitvami. Najem TV + Netflix/Disney+ + oblačno igranje je očitna naslednja stopnja. Tu bi lahko vlogo igrali tudi slovenski telekomunikacijski operaterji, ki že danes paketirajo vse od mobilne naročnine do elektrike.
- Regulativna zaostritev. Če bi se pokazalo, da ljudje dolgoročno preplačujejo in težko izstopajo iz pogodb, lahko pričakujemo ukrepe evropskih in nacionalnih organov – od obveznih prikazov skupne cene do omejitev avtomatskega podaljševanja.
Za slovenske uporabnike ostaja ključna naloga zelo preprosta: trezno preračunati. Če televizor realno nameravate imeti pet, sedem ali več let, je nakup – morda z obročnim odplačevanjem brez obresti – skoraj gotovo cenejši in manj tvegan.
Najem ima smisel, kadar je potreba časovno omejena ali ko gre za poslovni strošek, ki ga je lažje utemeljiti kot operativni odhodek.
7. Bistvo
LG Flex je predvsem strategija prihodkov, zamaskirana v fleksibilnost za uporabnika. Za specifične primere kratkoročnega ali poslovnega najema je lahko razumen, za povprečno gospodinjstvo pa pogosto pomeni višji strošek za manj lastništva. Če se bo koncept razširil, se bomo morali vprašati: ali res želimo, da je tudi televizor v dnevni sobi le še ena naročnina na seznamu mesečnih bremenitev?
