Nintendojev devetletni čudež: kaj rekord Switcha v resnici pove o industriji

Ko je Nintendo leta 2017 predstavil Switch, je bil to bolj poskus reševanja krize po spodletelem Wii U kot samozavesten načrt za svetovno dominacijo. Devet let kasneje je isti hibridni sistem postal najbolj prodajana Nintendo konzola v zgodovini in druga najbolj prodajana konzola vseh časov. To ni le nostalgična anekdota, ampak jasen signal, da se pravila konzolnega posla spreminjajo. V nadaljevanju analiziramo, kaj ta rekord pomeni za Nintendo, konkurenco in tudi za slovenske oziroma evropske igralce.

Novica na kratko

Kot poroča Ars Technica na podlagi najnovejših Nintendo finančnih rezultatov, je družina originalnih konzol Nintendo Switch (vključno z OLED in Lite) do 31. decembra 2025 dosegla 155,37 milijona prodanih enot. S tem je prehitela Nintendo DS, ki je svojo življenjsko pot končal pri 154,02 milijona prodanih naprav, in postala najbolj prodajani Nintendo stroj vseh časov.

Switch je s tem tudi druga najbolj prodajana konzola na svetu, takoj za Sonyjevo PlayStation 2, ki je po navedbah Sonyja presegla 160 milijonov prodanih enot. Nintendo pričakuje, da bo v naslednjem četrtletju prodal še približno 750.000 Switchev, čeprav je stroj star devet let in je avgusta 2025 doživel podražitev.

Medtem se Switch 2 prodaja izjemno hitro. Do konca leta 2025 je dosegel 15 milijonov prodanih enot, do konca poročanega četrtletja pa 17,37 milijona – že več kot celotna prodaja nesrečnega Wii U (13,56 milijona) in blizu GameCube (21,74 milijona).

Pri igrah stari Switch še vedno vodi: v zadnjem četrtletju je Nintendo prodal 47,37 milijona iger za Switch in 17,31 milijona za Switch 2. Število letnih aktivnih uporabnikov je bilo leta 2025 okoli 129 milijonov, praktično nespremenjeno zadnja tri leta.

Zakaj je to pomembno

Ta rekord govori predvsem o moči – o cenovni moči, o moči platforme in o moči blagovnih znamk.

Prvič, Nintendo počne nekaj, kar večini proizvajalcev elektronike ne uspe: isto osnovno arhitekturo prodaja skoraj desetletje, celo dražje kot prej, pa še vedno proda milijone naprav na leto. Podražitev leta 2025 bi morala po klasični ekonomiji zlomiti povpraševanje. Namesto tega se prodaja nadaljuje. To nakazuje neelastično povpraševanje, ki ga poganjajo ekskluzivne igre in podoba »varne družinske znamke«.

Drugič, Switch je dokončno pokazal, da je hibridni koncept – prenosna konzola, ki jo lahko brez težav priključite na televizor – odgovoril na realno potrebo običajnih uporabnikov. Za mnoge družine konzola ni več škatla pod televizorjem, ampak naprava, ki kroži med dnevno sobo, otroško sobo, vikendom in potovanji. Ta vzorec uporabe je za klasični, v dnevno sobo zasidrani PlayStation ali Xbox težko posnemati brez radikalnega premisleka strojne opreme.

Tretjič, takšna baza uporabnikov Nintendo postavlja v izrazito privilegiran položaj. Več kot 155 milijonov Switchev pomeni ogromno pogajalsko moč pri založnikih, proizvajalcih dodatne opreme in trgovcih. In za razliko od obdobja po Wii ali DS Nintendo tokrat ne vstopa v fazo strojnega padca – Switch 2 že zdaj kaže znake uspešnice. Prehod med generacijama, ki je običajno najranljivejše obdobje, je tokrat bolj podoben prekrivajočemu se duetu, v katerem Nintendo pobira prihodke na obeh straneh.

Kratkoročno so poraženci predvsem manjši izdelovalci strojne opreme in ponudniki oblačnega igranja. Če devet let star Tegra‑sistem še vedno prodajate po razmeroma visoki ceni, je veliko težje prepričati družine, da nujno potrebujejo nov »streaming box« ali zmogljiv ročni PC.

Širša slika

Zgodba Switcha se lepo ujema z več dolgoročnimi trendi v industriji.

1. Generacije konzol se podaljšujejo. Sony je tiho vlekel življenje PS4 še dolgo po izidu PS5; Microsoft enako z Xbox One. Nintendo gre še dlje: originalni Switch ne le da je še v proizvodnji, ampak opravlja vlogo »vstopnega razreda« znotraj istega ekosistema. Klasičen sedemletni konzolni cikel je mrtev – platforme se obnašajo podobno kot pametni telefoni, z prekrivajočimi se generacijami in igrami, ki delujejo na več napravah.

2. Vsebina premaga surovo zmogljivost. Rekord potrjuje, kar so nakazovali že Wii, DS in PS2: odločilni so dobre igre in prava cena, ne število teraflopov. Switch je bil že ob izidu strojno šibkejši od PS4 in Xbox One, pa je s kombinacijo Maria, Zelde, Pokémona in indie uspešnic podaljšal prodajno življenjsko dobo obeh tekmecev. Glavna konzola zadnjega desetletja tako temelji na mobilnem čipu iz sredine prejšnjega desetletja.

3. Prenosno igranje ni več niša. Uspeh Switcha olajša razumevanje, zakaj danes obstaja cela generacija ročnih PC‑jev, od Steam Decka do ROG Ally. Nintendo je vzgojil generacijo igralcev, ki pričakuje kakovostno izkušnjo v prenosni obliki – brez agresivnih mobilnih modelov »free‑to‑play«. Konkurenca te apetite zdaj lovi, a brez Nintendovih lastnih franšiz težko doseže enak učinek.

V primerjavi s starimi rekorderji, kot sta PS2 ali DS, je Switch drugačen še v eni točki: gre za izrazito omreženo platformo z e‑trgovino, shrambami v oblaku in naročniškimi storitvami. To pomeni več prihodkov na uporabnika, hkrati pa tudi več točk, kjer lahko posežejo regulatorji in varuhi konkurence.

Evropski in slovenski zorni kot

Za evropske in tudi slovenske igralce ta rekord razkrije neprijetno dejstvo: pripravljeni smo tolerirati visoke cene in zastarelo strojno opremo, če so igre dovolj dobre.

Originalni Switch se pri nas še vedno pogosto prodaja po cenah, ki bi jih še pred leti povezovali z najnovejšo tehnologijo. Podražitev leta 2025 je prišla v času visokih življenjskih stroškov in negotovosti, pa se povpraševanje skoraj ni premaknilo. Nintendo tako dobi jasno sporočilo: Evropa plača za vrednost, kot jo dojemajo kupci, ne za specifikacije – in to zmanjšuje motivacijo za hitre strojne osvežitve specifično za ta trg.

Na drugi strani evropska zakonodaja stopa na plin. Digital Services Act, DMA in prihajajoča pravila o umetni inteligenci so jasen signal, da Bruselj želi več transparentnosti in interoperabilnosti pri digitalnih platformah. Nintendo sicer (še) ni v klubu »vratarjev« po DMA, vendar ima eShop in spletne storitve, ki delujejo kot zaprt ekosistem z lastnimi pravili cen, vračil in vidnosti vsebin. V nekem trenutku bo moral tudi Nintendo v EU prilagoditi pravila, denimo glede prenosljivosti računov, omejitev za otroke in dolgoročne dostopnosti digitalno kupljenih iger.

Za slovenske in širše regionalne indie studie – od Ljubljane do Zagreba in Beograda – je dolg rep Switcha dobra novica. Računica je preprosta: razviti lepo optimizirano igro srednjega razreda je lažje za Switch kot za vrhunske PC/konzole, potencialna baza kupcev pa je ogromna. Hkrati pa dolga življenjska doba ene platforme zmanjšuje prostor za strojne eksperimente lokalnih podjetij: devet let stara konzola še vedno zaseda polico, na kateri bi mogoče stal vaš streaming‑produkt.

Pogled naprej

Lahko Switch prehiti PlayStation 2? Matematično da, strateško pa ni nujno, da bo Nintendo za to res garal.

Ob trenutnih napovedih – približno tri četrt milijona dodatnih enot v naslednjem četrtletju in postopno upadanje kasneje – bi lahko originalni Switch v nekaj letih dodal še nekaj milijonov prodanih kosov. Agresivno znižanje cene ali »Switch Classic« paket za razvijajoče se trge bi ga lahko potisnila čez mejo PS2. Toda vsak dodatni kos stare strojne opreme tudi kanibalizira potencialne kupce Switch 2 in otežuje delo razvijalcem, ki morajo optimizirati za vedno širši razpon naprav.

Bistveno bolj pomembno je, da vstopamo v dolgo obdobje soobstoja obeh generacij. V naslednjih dveh, treh letih lahko pričakujete:

• da bodo ključne Nintendo franšize (Mario Kart, Pokémon, verjetno tudi naslednja Zelda) še vedno izhajale na obeh sistemih,
• da bodo vizualno zahtevnejše third‑party igre postopno prehajale samo na Switch 2, ko bo baza presegla nekaj deset milijonov uporabnikov,
• da bo naraščal pritisk uporabnikov in regulatorjev na Nintendo, naj izboljša spletne storitve, varnost otrok in prenosljivost digitalnih nakupov.

Opazujte dve stvari:

1. Resno znižanje cene originalnega Switcha – posebej v Evropi in Latinski Ameriki. To bi bil znak, da Nintendo prehaja iz maksimiranja marže v dirko za absolutni rekord.
2. Potencialni »Switch 2 Lite« – manjša, cenejša različica bi jasno pokazala, da Nintendo vidi prihodnost izključno v novi arhitekturi in ne potrebuje več stare kot vstopne točke.

Odprta vprašanja ostajajo: Kako dolgo bo Nintendo držal strežnike in varnostne posodobitve za originalni Switch? Kako bo rešeno dolgoročno lastništvo digitalnih iger v EU, kjer potrošniška zakonodaja postaja vse strožja? In ali bo podjetje pripravljeno popustiti pri zaprtosti ekosistema, ko bo pod drobnogledom Bruslja?

Spodnja črta

Rekord Switcha ni naključje, temveč posledica jasne stave: igralci bolj cenite prilagodljivost in dobre igre kot tehnične specifikacije. Ta stava je Nintendo nagradila s konzolo, ki se po devetih letih še vedno prodaja po visokih cenah, in z naslednikom, ki že podira lastne rekorde. Pravo vprašanje za nas v Evropi pa je: ali smo pripravljeni, da ena sama japonska družba tako dolgo obvladuje dnevno sobo – in nahrbtnik – naših otrok?