1. Naslov in uvod
Na prvi pogled je peti sklad Obvious Ventures videti kot šala za matematične navdušence – 360.360.360 dolarjev. V resnici pa gre za precej trezno stavo: ali je mogoče z vlaganji v podnebje, zdravje in robotiko hkrati ustvariti vrhunske donosnosti in merljiv pozitiven vpliv? V času, ko številni vlagatelji bežijo od vsega, kar spominja na leta 2020–2021, je svež, namensko srednje velik sklad iz Silicijeve doline vse prej kot banalna novica.
V nadaljevanju razčlenjujem, kaj Obvious v resnici zasleduje, zakaj je velikost sklada del strategije in kakšne priložnosti – pa tudi pasti – to pomeni za evropske in slovenske deep-tech podjetnike.
2. Novica na kratko
Kot poroča TechCrunch, je Obvious Ventures zaključil peti sklad v višini 360.360.360 ameriških dolarjev. Podjetje, ki sta ga soustanovila nekdanji direktor Twitterja Evan Williams in James Joaquin, ima tradicijo »zabavnih« številk pri velikosti skladov. Tokratna vsota simbolizira 360-stopinjski pogled na tri osrednja področja: zdravje planeta, zdravje ljudi in gospodarsko zdravje.
Dvanajst let po ustanovitvi se Obvious tako dokončno uvršča med uveljavljene upravljavce skladov. TechCrunch povzema raziskavo Sapphire Partners, po kateri zgolj okoli 17 % VC družb pride do petega sklada. V preteklosti je Obvious zgodaj podprl podjetja, kot so Beyond Meat, Planet Labs, Recursion Pharmaceuticals in HR-platforma Gusto.
Sklad V ostaja osredotočen na začetne faze (Seed in Series A) s čeki v razponu 5–12 milijonov dolarjev in približno desetimi novimi naložbami na leto.
3. Zakaj je to pomembno
Ta sklad je pomemben iz treh vidikov, ki presegajo samo še en nov »fund close« v ZDA.
Prvič, gre za jasno glasovanje za impact-uprto deep-tech vlaganje v trenutku, ko se številni institucionalni vlagatelji odmikajo od oznake ESG. Obvious ne vlaga v »mehke« potrošniške aplikacije z zelenim marketingom, temveč v geotermalno energijo (Zanskar), AI za odkrivanje zdravil (Inceptive, Recursion) in skladiščno robotiko (Dexterity). To so kapitalsko zahtevna, znanstveno-tehnološko zahtevna področja, na katerih so se splošni skladi po prvem cleantech balonu raje opekli kot zaslužili.
Drugič, velikost sklada je del teze. S tem, ko so peti sklad omejili na približno 360 milijonov dolarjev, se Obvious zavestno izogiba logiki mega-skladov tipa a16z ali Tiger Global. Ključna ideja, ki jo Joaquin poudari v pogovoru za TechCrunch, je: posamezna uspešna javna družba mora imeti realno možnost, da povrne celoten sklad.
To ima neposredne posledice za konkurenco. Manjši skladi lahko vodijo zgodnje runde, ne da bi zahtevali, da vsako podjetje postane »decacorn«. Podjetniki dobijo partnerje, ki jih ne silijo v vsako ceno rast samo zato, da bi se poznalo na bilijardnem skladu, vlagatelji pa dobijo izpostavljenost do podnebja in zdravja brez strategije »razprši in moli«.
Tretjič, Obvious poskuša rešiti težko enačbo: na eni strani podnebni in zdravstveni vpliv, na drugi strani avtomatizacija, ki utegne nadomestiti del delovnih mest. Vlaganje v humanoidne robote za »dolgočasna, umazana in nevarna« dela se da utemeljiti z vidika varnosti in produktivnosti, toda družbeni učinki na trg dela so vse prej kot trivialni. Njihov steber »gospodarsko zdravje« bo preizkusil, ali so impact-skladi pripravljeni vlagati tudi v tehnologije, ki prinašajo koristi, hkrati pa pospešujejo prerazporeditev dela.
4. Širši kontekst
Sklad V nastaja na stičišču treh silnic, ki trenutno preoblikujejo tvegan kapital.
1. Drugi val podnebne tehnologije. Po bolečem zlomu prvega cleantech vala konec 2000-ih se je področje vrnilo z bolj zdravo ekonomiko in močnejšo politično podporo. Geotermalna energija, dolgo v senci sonca in vetra, dobiva nov zagon, ker podatkovni centri za AI in elektrifikacija ustvarjajo ogromno povpraševanje po čisti bazični energiji. Stava Obvious na Zanskar lepo sodi v pripoved »podnebna infrastruktura za AI«, ki je v Silicijevi dolini ena najbolj vročih tem.
2. AI za znanost, ne le za klepetalne bote. Prvi val generativne AI je bil osredotočen na velike modele in razvijalska orodja. Naslednji korak so platforme »AI za X«: odkrivanje zdravil, novi materiali, biologija. Inceptive in Recursion sta tipična predstavnika. Za vlagatelje, ki jih skrbi napihnjenost AI-valuacij, je to privlačnejša zgodba: ogromni trgi, globok IP in časovni horizont, ki se ujema z življenjsko dobo sklada.
3. Nov cikel robotike. Robotika se iz »nekega dne« premika v »neizogibno«, saj logistika poka po šivih, delovne sile pa kronično primanjkuje. Dexterity s svojo skladiščno in proizvodno avtomatizacijo odraža širši bum humanoidnih in specializiranih robotov. Ti projekti združujejo AI, strojno opremo in industrijski software – področje, kjer specializirani skladi, kot je Obvious, zlahka prekašajo priložnostne igralce.
Ključna posebnost Obvious je, da vse to poveže v enotno tezo: če izboljšujete zdravje planeta, človeka in gospodarstva hkrati, se učinki seštevajo. To je precej drugače od stare podobe impact-vlaganj, kjer je bil donos pogosto razumljen kot kompromis.
5. Evropski in slovenski vidik
Za evropske in slovenske podjetnike ta novica ni le oddaljeno dogajanje v Kaliforniji.
Prvič, širi se krog resnih vodilnih vlagateljev za deep-tech podnebne in zdravstvene projekte, ki so globalni od prvega dne. Evropa ima močne znanstvene baze – geotermalna energija na Islandiji in v Italiji, biotehnologija v DACH in na severu, robotika v Nemčiji in Švici – a pogosto šibkejši kapital na stopnji Series A/B. Srednje velik ameriški sklad s takšnim mandatom je naraven partner evropskim hišam, kot so na primer World Fund, Planet A, Sofinnova ali skladom, ki jih podpira EIF.
Drugič, filozofija 360 stopinj se dobro ujema z evropskim regulativnim okoljem. Evropski zeleni dogovor, prihajajoči Akt o umetni inteligenci, GDPR in Akt o digitalnih storitvah podjetja de facto silijo, da razmišljajo o okoljskem, socialnem in gospodarskem vplivu. Skladi, ki že v izhodišču gledajo na »planetarno, človeško in ekonomsko zdravje«, lažje uskladijo svoje portfelje z zahtevami, kot sta SFDR (npr. člena 8 in 9) in nacionalne strategije za AI in robotiko.
Tretjič, to ustvarja pritisk tudi na domače igralce. V Sloveniji imamo vse več deep-tech pobud okoli Ljubljane in v povezavi z univerzami – od biotehnologije do energetske učinkovitosti – a skladi, ki se deklarirajo kot impact, so še vedno majhni in redki. Če ameriški in večji evropski upravljavci pokažejo, da lahko s takim pristopom prinašajo konkurenčne donose, bo težje upravičiti zadržanost domačih institucionalnih vlagateljev (pokojninski skladi, zavarovalnice), ki se pogosto izogibajo tveganemu kapitalu.
6. Pogled naprej
V naslednjih letih bo postalo jasno, ali bo peti sklad Obvious postal učbeniški primer »impact VC 2.0« ali opomin pred prevelikim optimizmom.
Pričakujemo lahko, da se bo sklad še bolj osredotočil na presečišča:
- energijska infrastruktura za AI in elektrifikacijo,
- AI-platforme za biologijo in kemijo,
- robotiko, ki blaži pomanjkanje delovne sile in izboljšuje varnost.
Največje tveganje je časovni zamik. Geotermalni projekti so počasni in dragi, razvoj zdravil pogosto presega desetletje, humanoidna robotika pa še rešuje izzive zanesljivosti in varnosti. Manjši sklad pomaga ohranjati disciplino, omejuje pa zmožnost močnih nadaljnjih investicij v kapitalsko požrešne projekte.
Odprto ostaja tudi vprašanje geografije. Če se Obvious osredotoči skoraj izključno na ZDA, lahko spregleda izvrstne evropske znanstvene ekipe. Če se prehitro razprši globalno, tvega razredčenje pozornosti majhne ekipe partnerjev. Uspešni podnebni in zdravstveni skladi v Evropi ta problem rešujejo s trdnimi lokalnimi soinvestitorskimi mrežami – to bo za Obvious nujen korak, če želi resno vstopiti na evropski trg.
Za slovenske bralce so ključni signali:
- ali bo Obvious (ali podobni skladi) začel iskati projekte v CEE in na Zahodnem Balkanu,
- ali bodo domači skladi gradili komplementarne strategije (npr. lokalni seed + mednarodni Series A),
- ali bodo javni programi (EIC, Slovenski podjetniški sklad, SID banka) znali delovati kot most do takšnih globalnih skladov.
7. Sklep
Peti sklad Obvious Ventures z vsoto 360.360.360 dolarjev je manj zgodba o ljubiteljih matematike in bolj resen preizkus, ali lahko trdo jedro impact-vlaganj – podnebje, zdravje, avtomatizacija – dolgoročno prinese vrhunske tržne donose. Če bo portfelj ustvaril nekaj trajnih javnih podjetij, bo to okrepilo argument za specializirane, srednje velike sklade tudi v Evropi in Sloveniji. Če ne, se lahko kapital vrne k bolj udobnim SaaS temam.
Ključno vprašanje za nas je: bomo naslednjo generacijo podjetij z globalnim vplivom gradili s kapitalom, ki je odkrito osredotočen na vpliv – ali bo ta oznaka ostala le marketinški dodatek?
