Ko Raspberry Pi ni več poceni: kako kriza pomnilnika ruši ikono za 35 dolarjev
Raspberry Pi je postal legenda, ker je za približno 35 dolarjev ponudil „pravi računalnik“, ki ste ga lahko kupili za šolski razred, makerspace ali domači projekt. Ta psihološka meja se zdaj dokončno podira. Zaradi podražitev pomnilnika, ki jih poganja razcvet umetne inteligence, je Raspberry Pi v dveh mesecih že drugič dvignil cene – predvsem pri modelih z več RAM‑a. V nadaljevanju analiziramo, kaj se dogaja na trgu pomnilnika, kakšne posledice ima to za izobraževanje, hobi sceno in industrijo v Evropi in Sloveniji ter kdo bi lahko izkoristil nastalo praznino.
Kaj se je zgodilo (na kratko)
Kot poroča Ars Technica, je podjetje Raspberry Pi Ltd napovedalo nove podražitve večine plošč Raspberry Pi 4 in Raspberry Pi 5 z vsaj 2 GB LPDDR4 RAM‑a. Med prizadetimi so tudi Compute Module 4 in 5 ter računalnik v tipkovnici Raspberry Pi 500.
Podražitve so vezane na količino pomnilnika: modeli z 2 GB se podražijo za 10 dolarjev, 4 GB različice za 15 dolarjev, 8 GB plošče za 30 dolarjev, 16 GB pa kar za 60 dolarjev. To pride na vrh splošnih podražitev v višini 5–15 dolarjev, ki so začele veljati za večino modelov Pi 4 in 5 decembra, ter manjših podražitev oktobra.
Po poročanju Ars Technice bo 16‑GB Raspberry Pi 5 zdaj stal okoli 205 dolarjev, 8‑GB različici Pi 4 in 5 pa približno 125 in 135 dolarjev. Cene osnovnih 1‑GB modelov Pi 4 in Pi 5 (35 in 45 dolarjev) za zdaj ostajajo nespremenjene, prav tako Pi 400 in starejše plošče z LPDDR2 (Pi 3, Pi Zero). Direktor podjetja napoveduje, da nameravajo cene znižati, ko se trg pomnilnika umiri.
Zakaj je to pomembno
To ni le še ena komponentna kriza – to je udarec v samo identiteto Raspberry Pija.
Celoten uspeh platforme je temeljil na obljubi „računalnika za 35 dolarjev“. Tudi ko so prišli dražji modeli, je ta številka ostajala referenca: Pi je moral biti poceni, dostopen in skoraj potrošen material. Pri cenah 120–200 dolarjev pa se primerjava v glavah kupcev spremeni: namesto „boljši Arduino“ dobimo vprašanje „zakaj ne rabljen mini PC?“
Kdo ima korist? Kratkoročno predvsem proizvajalci pomnilnika, ki izkoriščajo val povpraševanja iz sveta umetne inteligence. Raspberry Pi s podražitvijo zgolj preprečuje, da bi plošče prodajal z izgubo, kar je poslovno nujno.
Izgubljajo pa:
- Učenci, študenti in navdušenci, ki so Pi razumeli kot najlažji vstop v Linux in elektroniko.
- Šole, knjižnice, društva in fablabi, kjer so zaradi nizke cene standardizirali na Raspberry Pi.
- Manjši industrijski proizvajalci, ki v svoje izdelke vgrajujejo Pi in pri načrtovanju računajo na stabilno ceno materiala.
Na ravni ekosistema to pomeni trenje: projekti, načrtovani za kosovno ceno 50–70 evrov, nenadoma postanejo občutno dražji ali pa se sploh ne zgodijo. V času, ko se zanimanje za lokalno obdelavo podatkov, domačo avtomatizacijo in „self‑hosting“ storitev povečuje, je to zavora na napačnem mestu.
Še pomembnejše je, da se toplota cene približuje konkurenci: x86 mini PC‑jem, klonom (Orange Pi, Radxa, Banana Pi) in rabljenim tankim odjemalcem. Tam, kjer je bil Raspberry Pi prej avtomatska izbira, bo vse pogosteje samo ena od možnosti.
Širši kontekst
Dogajanja ne moremo razumeti brez pogleda na globalni trg pomnilnika.
Val podražitev poganja razcvet umetne inteligence. Hiperskalerski ponudniki oblakov in polprevodniška podjetja masovno kupujejo HBM, GDDR in klasični DRAM za podatkovne centre. Ko veliki kupci podpisujejo večletne pogodbe z visokimi maržami, proizvajalci temu prilagodijo proizvodnjo – posledica je pritisk na cene vsega, od RAM kompletov za PC do LPDDR za telefone in enoploščne računalnike.
Podobne cikle smo že videli:
- Med pandemijo so se zaradi povpraševanja po PCjih in konzolah ter rudarjenja kriptovalut izpraznile police z GPU‑ji – sam Raspberry Pi je imel resne dobavne težave v letih 2022–2023.
- Tudi v letih 2017–2018 so proizvajalci DRAM umetno omejevali dobavo, da bi dvignili cene in marže.
Razlika je, da povpraševanje po pomnilniku za AI trenutno deluje manj ciklično in bolj strukturno. To otežuje položaj manjših igralcev, kot je Raspberry Pi, ki nimajo pogajalske moči velikih proizvajalcev telefonov ali strežniških gigantov.
Na konkurenčni strani se je razkorak med vrhunskim Raspberry Pijem in najcenejšim x86 svetom močno zožil. Za 130–200 evrov je mogoče dobiti mini PC z 8–16 GB RAM‑a in SSD‑jem, ki poganja poln Windows ali Linux. So manj elegantni, manj dokumentirani in požrešnejši, vendar za marsikateri projekt ponujajo več „realnega računalnika“ za podobno ceno.
Na drugem koncu spektra mikrok krmilniki (ESP32, RP2040, Arduino) pokrijejo vse enostavnejše scenarije za drobiž. V ozadju pa počasi zorijo tudi RISC‑V plošče.
Velika slika: Raspberry Pi se znajde stisnjen med močnejšo x86 konkurenco zgoraj in ultra poceni IoT spodaj – cenovni šoki ta pritisk le pospešijo.
Evropski in slovenski vidik
V Evropi, tudi v Sloveniji, ima Raspberry Pi pomembno vlogo v izobraževanju, digitalni vključenosti in industriji.
V osnovnih in srednjih šolah, programih, kot sta Računalniška opismenjevanja ali lokalni CoderDojo krožki, ter v ljubljanskem Poligonu ali FabLabih po državi je Raspberry Pi pogosto prva izbira: veliko gradiva v slovenščini ali angleščini, nizka poraba, enotna platforma. Če cena kompleta z ohišjem in napajalnikom skoči z recimo 70 na 110 evrov, šole preprosto kupijo manj kompletov.
Slovenski uporabniki so Raspberry Pi množično sprejeli tudi za self‑hosting (Nextcloud, Home Assistant, Pi‑hole, WireGuard). V državi, ki rada poudarja skladnost z GDPR in digitalno suverenostjo, je domači strežnik logična alternativa ameriškim oblakom. Vsaka podražitev takšne infrastrukture jo relativno približa „brezplačnim“ storitvam velikih ponudnikov.
Za manjša podjetja in industrijske integratorje v Sloveniji in regiji (npr. podjetja, ki gradijo IoT rešitve za energetiko, turizem ali pametna mesta) je Raspberry Pi postal standardna komponenta. Njihovi poslovni modeli in ponudbe na razpisih (tudi EU razpisih) temeljijo na določeni ceni materiala. Če se Pi dolgoročno utrdi kot drag in cenovno nestabilen, bodo morda prešli na x86 tanke odjemalce, industrijske PC module ali alternativne plošče proizvajalcev iz Azije.
Po drugi strani pa se odpira priložnost za slovenske in regionalne hardware startupe – od Maribora do Zagreba in Beograda – da ponudijo specializirane plošče ali kompletne naprave z zagotovljeno dobavo in podporo, četudi temeljijo na drugih čipih.
Pogled naprej
Ključno vprašanje je čas: kako dolgo bo trajala kriza pomnilnika in kako se bo Raspberry Pi odzval.
Zgodovinsko gledano se cikel DRAM podražitev in pocenitev običajno obrne v 1–2 letih, ko proizvajalci razširijo kapacitete in povpraševanje upade. Toda tokrat se prekrivata dva trga – telefoni in AI – kar lahko pomeni, da se stare nizke cene ne bodo v celoti vrnile.
Kaj spremljati v prihodnjih mesecih:
- Nove nizko‑RAM konfiguracije: mogoče bo 1–2 GB v prihodnje predstavljalo „glavni“ Pi, 4–8 GB pa bo jasno pozicioniran kot premium.
- Širitev družine RP2040: Raspberry Pi ima tu večji nadzor nad lastnim čipom in ni neposredno odvisen od trga DRAM.
- Poteze konkurence: če bodo na forumih in v slovenskih Facebook skupinah za elektroniko in 3D tiskanje pogosteje priporočali Orange Pi, Radxa ali rabljene tanke odjemalce, je to znak premika.
- Odziv izobraževalnih programov: prehod na poceni prenosnike (Chromebooki), obnovljene PCje ali celo povsem oblačne laboratorije.
Obstaja tudi reputacijsko tveganje. Ne glede na to, ali je podražitev objektivno upravičena, se lahko prime vtis, da Raspberry Pi „ni več poceni“. Tak vtis se pogosto ohrani dlje od same krize.
Pozitivna stran pa je, da lahko podjetje izkoristi trenutek za jasnejšo segmentacijo: poceni, robustni modeli za izobraževanje; dražji, visoko‑RAM modeli za industrijo in zahtevnejše projekte. Če bo to podprto z močnim ekosistemom, lahko Pi ostane prva izbira – ne več zaradi cene, temveč zaradi zanesljivosti in znanja skupnosti.
Bistvo
Druga podražitev Raspberry Pija v dveh mesecih je neposredna posledica krize pomnilnika, ki jo poganja AI, a najhuje zadene prav tiste, ki so platformo naredili veliko: šole, makerje in male integratorje. Visoko‑RAM modeli so zdaj cenovno že v območju mini PC‑jev, zato mit o „računalniku za 35 dolarjev“ vse manj drži. Če se cene pomnilnika kmalu ne umirijo ali Raspberry Pi jasneje ne preoblikuje svoje ponudbe, bo pri vprašanju „kaj priporočiti za prvi Linux računalnik“ odgovor vse pogosteje nekaj drugega kot Pi.
