1. Naslov in uvod
Če bo SpaceX res šel na borzo, to ne bo samo še en velik tehnološki IPO, temveč dogodek z makro posledicami. Podjetje, ki obvladuje velik delež svetovnega trga izstrelitev in gradi globalno satelitsko internetno omrežje, se pripravlja na vstop na javne trge pri govoricah o več kot bilijonski vrednotenju. Takšen IPO bi lahko odmrznil trg javnih ponudb, prerazporedil vrednotenja poznih faz in spremenil odnos vlagateljev do tveganih deep‑tech projektov. V nadaljevanju analiziramo, kaj ta poteza pomeni za kapitalske trge, za čredo samorogov in za evropski – tudi slovenski – prostor.
2. Novica na kratko
Kot poroča TechCrunch v podkastu Equity, SpaceX sodeluje s štirimi večjimi wallstreetovskimi bankami pri pripravi morebitnega prvega javnega ponudbenega postopka (IPO) v letu 2026. To prihaja kmalu po zaključku internega odkupa delnic, ki je podjetje ovrednotil približno na 800 milijard dolarjev, pri čemer je povpraševanje na sekundarnem trgu opisano kot izjemno močno.
Po poročanju TechCruncha se delnice SpaceX na zasebnih trgih že intenzivno trgujejo, pričakovanja za javno vrednotenje pa segajo do okoli 1,5 bilijona dolarjev. Gost v podkastu, Greg Martin iz Rainmaker Securities, meni, da bi IPO v tem območju lahko sprožil val javnih ponudb drugih pozno‑faznih velikanov, kot so OpenAI, Stripe in Databricks.
Pogovor izpostavi tudi vlogo sekundarnih trgov pri izplačevanju zaposlenih pred IPO, t. i. »Muskov halo učinek« na vrednotenje SpaceX ter dejstvo, da bo vodstvo po vsej verjetnosti časovnico prilagajalo razmeram na trgih.
3. Zakaj je to pomembno
IPO SpaceX pri vrednotenju blizu bilijona bi postal referenčna točka, kako trgi vrednotijo mejne tehnologije: rakete, mega‑konstelacije satelitov in dvojni (civilni + obrambni) infrastrukturni značaj podjetja. Učinki segajo daleč onkraj vesolja.
Kdo pridobi?
- Zaposleni in zgodnji vlagatelji končno dobijo pravo likvidnost po letih omejitev in internih odkupov. Številni skladi tveganega kapitala bi lahko prav s tem izhodom naredili rezultat desetletja.
- Investicijske banke zaslužijo z ogromnimi provizijami za vodenje IPO‑ja ter kasnejšim trgovanjem in izvedenimi finančnimi instrumenti.
- Drugi pozno‑fazni samorogi dobijo signal, da so javni trgi pripravljeni plačati visoke večkratnike tudi za kompleksne deep‑tech zgodbe. Upravni odbori pri AI, fintech in podatkovnih podjetjih nenadoma težje opravičujejo neskončno odlašanje IPO‑ja.
Kdo izgubi oziroma tvega?
- Javni vlagatelji, če vstopijo v zgodbo, ki je cenovno »popolna«, z ogromnim izvedbenim in regulativnim tveganjem. Vesolje je kapitalsko intenzivno, geopolitično občutljivo in ne odpušča napak.
- Konkurenčni izstrelitveni in satelitski ponudniki, za katere bo zbiranje kapitala še težje. Če trg SpaceX dojema kot »enega zmagovalca in vse ostale«, bo denar tekel v velikana in se umikal iz izzivalcev.
- Korporativno upravljanje ostaja neznanka. Muskova karizma dviguje ceno, hkrati pa pomeni močno odvisnost od ene osebe in tveganje zaradi njegove razpršene pozornosti med več podjetij.
Na širši ravni pa je ključna še ena točka: od leta 2022 je izhodno okolje za tehnološka podjetja praktično zablokirano. Milijarde kapitala so ujeti v pozno‑faznih privatnih družbah, sekundarni trgi so plitvi in netransparentni. Uspešen SpaceX IPO bi lahko pokazal, da so javni vlagatelji spet pripravljeni financirati velike, kompleksne zgodbe – in s tem ponovno odprl »okno« tudi za druge.
4. Širši kontekst
Potencialni IPO SpaceX se ujema z več dolgoročnimi trendi v tehnološki industriji.
Prvič, potrjuje premik od »asset‑light« programske opreme k hard‑tech in infrastrukturnim zgodbam. V zadnjih letih raste interes za podnebne tehnologije, baterije, čipe in strojno opremo za AI. SpaceX je emblem tega vala: vertikalno integrirano industrijsko podjetje, ki se še vedno obnaša kot startup.
Drugič, kaže, kako podjetja ostajajo privatna precej dlje, pri čemer likvidnost rešujejo z internimi odkupi in sekundarnimi platformami. Če so bili v prejšnjem desetletju IPO‑ji pri 10–50 milijardah »veliki«, danes govorimo o družbah, ki razmišljajo o borzi šele pri več sto milijardah. Meja med »pozno fazo« in »sistemsko pomembnim« je zabrisana.
Tretjič, SpaceX izstopa v primerjavi z mešanimi izkušnjami zadnjih mega‑IPO‑jev. Precej odmevnih tehnoloških imen je v zadnjih letih šlo na borzo in nato razočaralo, ker javni vlagatelji niso sprejeli visokih vrednotenj. Če bo SpaceX prelomil ta vzorec, bo to predvsem zato, ker je osnovni posel – zlasti ponavljajoči prihodki Starlinka in državni pogodbeni posli – bolj podoben ključni infrastrukturi kot še eni aplikaciji.
Nazadnje je tu še Muskov faktor. Trgi so že izkusili en ciklus evforije in padcev s Teslo ter kaos njegovega prevzema Twitterja/X. Prospekt SpaceX bo moral nasloviti ne samo rakete in satelite, ampak tudi upravljanje, politična tveganja in potencialne konflikte interesov v njegovem konglomeratu. To bo verjetno eden najbolj seciranih prospektov desetletja.
5. Evropski in slovenski vidik
Za Evropo je IPO SpaceX hkrati naložbena priložnost in stratečen alarm.
Z naložbenega vidika večina evropskih vlagateljev trenutno dostopa do vesoljske ekonomije posredno, prek globalnih skladov in ETF‑jev s težo v ZDA. Javni SpaceX bi takoj pristal v ključnih indeksih in tematskih skladih, kar bi evropske pokojninske sklade, zavarovalnice ter male vlagatelje samodejno pripeljalo v njegovo lastništvo. Pod okvirom regulacije MiFID II in PRIIPs bo pomembno, kako posredniki takšno volatilno delnico predstavljajo neprofesionalnim vlagateljem.
Strateško pa IPO poudari, kako zelo Evropa zaostaja pri zasebno financirani vesoljski infrastrukturi. ESA in nacionalne agencije so močne, ArianeGroup ostaja pomemben, a novi val raketnih in satelitskih podjetij prihaja predvsem iz ZDA. V Evropi sicer nastajajo zanimivi igralci – v Nemčiji Isar Aerospace in Rocket Factory Augsburg, v Španiji PLD Space, v Franciji in na severu še nekaj projektov – vendar nihče ni niti blizu skali SpaceX.
Za EU je to tudi vprašanje suverenosti. Program IRIS² za varno satelitsko povezljivost nastaja prav zato, ker odvisnost od tujih konstelacij, kot je Starlink, odpira varnostna in politična tveganja. Javno kotiran, bilijonski SpaceX bo v Bruslju še okrepil razprave o industrijski politiki, konkurenci in o preverjanju tujih naložb.
Za slovenski kontekst je pomembno dvoje: po eni strani dostop domačih vlagateljev prek borznoposredniških hiš in skladov (ter potreba po finančni pismenosti glede tveganosti takšnih naložb), po drugi strani pa priložnost za lokalna podjetja v nišah – od vesoljskih komponent do programske opreme za analitiko podatkov satelitov. Konkurenca s SpaceX ne bo neposredna, lahko pa prav ta IPO prepriča več evropskega kapitala, da je vesolje resen poslovni sektor, ne eksotika.
6. Pogled naprej
Kaj sledi, bo v veliki meri odvisno od makroekonomskih razmer v letu 2025 in začetku 2026.
Če se obrestne mere stabilizirajo ali celo znižujejo in če zgodbe o rasti, povezani z AI in infrastrukturo, ostanejo priljubljene, ima SpaceX močno spodbudo, da s postopkom IPO nadaljuje. Pričakovati gre roadshow, ki bo temeljil na treh glavnih točkah: predvidljiv denarni tok Starlinka, dolgoročni potencial Starshipa ter vloga SpaceX kot kritične infrastrukture za države in podjetja.
Če se trgi poslabšajo, ima SpaceX – kot so omenili tudi v podkastu TechCruncha – luksuz časa. Podjetje ima dostop do razmeroma potrpežljivega zasebnega kapitala in močno sekundarno povpraševanje, zato ni prisiljeno na borzo sredi neugodnih razmer.
Za opazovalce bodo ključni naslednji signali:
- Morebitna ločena razkritja finančnih podatkov Starlinka v regulatornih dokumentih.
- Struktura upravljanja: razredi delnic, sestava upravnega odbora ter formalni mehanizmi za obvladovanje Muskove večvlogarske pozicije.
- Regulativni pogled: nacionalna varnost, izvozne omejitve in konkurenca, zlasti zaradi vloge Starlinka v konfliktnih območjih.
- Disciplina pri vrednotenju: koliko zasebnega »hajpa« bo preživelo srečanje z analitiki javnih trgov.
Odprta ostajajo tudi vprašanja: ali bo uspešen IPO pospešil razmisleke o popolni oddelitvi Starlinka? Ali bodo drugi Muskovi projekti skušali izkoristiti val navdušenja za lastno financiranje? In, za evropske ter slovenske vlagatelje, ključno: ali želimo biti le pasivni kupci ameriške infrastrukture ali bomo izkoristili trenutek za krepitev lastnih vesoljskih pobud?
7. Bistvo
IPO SpaceX bi bil veliko več kot zgolj ogromen izhod za vlagatelje; bil bi test, kako javni trgi vrednotijo deep‑tech infrastrukturo, karizmatične, a kontroverzne ustanovitelje in kvazi‑strateška sredstva. Če bo uspešen, lahko ponovno odpre izhodno okno za generacijo pozno‑faznih samorogov – tudi v Evropi. Če spodleti, bo utrdil vtis, da se tveganja tveganega kapitala in potrpežljivost javnih trgov vedno težje srečata. Ključno vprašanje za Evropo je: bomo ta trenutek izkoristili ali ga zgolj opazovali z razdalje?
