1. Naslov in uvod
SpaceX se ne pripravlja le na še en tehnološki IPO, ampak preizkuša, koliko tveganja imajo trgi še apetit financirati. Govorice o približno 1,5 bilijona dolarjev vrednotenja bi podjetje Elona Muska že prvi dan uvrstile med najvrednejša na svetu – še preden slovenski ali evropski mali vlagatelji sploh oddajo prvo naročilo.
Zakaj bi vas to moralo zanimati? Ker tak IPO lahko na novo definira vrednotenja poznih faz, sproži val novih kotacij (od OpenAI do Stripe) in pokaže, ali so javni trgi pripravljeni ponovno plačevati zasebne multiplikatorje. V nadaljevanju analiziramo, kaj TechCrunchovo poročanje v resnici pomeni za vlagatelje, zaposlene v tehnoloških podjetjih in za evropsko – ter slovensko – tehnološko sceno.
2. Novica na kratko
Po poročanju TechCruncha SpaceX skupaj s štirimi velikimi investicijskimi bankami pripravlja javno ponudbo delnic (IPO) v letu 2026. Podjetje je pred kratkim zaključilo odkup delnic od obstoječih delničarjev (tender offer) po vrednotenju okoli 800 milijard dolarjev, povpraševanje po delnicah na sekundarnem trgu pa je izjemno visoko.
Po istih virih se na trgu govori, da bi javna kotacija lahko ciljala na približno 1,5 bilijona dolarjev tržne vrednosti. S tem bi bil SpaceX eno izmed najvrednejših podjetij, ki je kdajkoli stopilo na borzo.
TechCrunch to umešča kot potencialni sprožilec novega IPO vala: uspešna kotacija SpaceX bi lahko v borzo porinila tudi druge velikane pozne faze, kot so OpenAI, Stripe in Databricks. V podcastu Equity je gost Greg Martin iz Rainmaker Securities pojasnjeval, zakaj se ta IPO zdi drugačen, kako zaposleni že danes unovčujejo deleže na sekundarnem trgu in kaj vlagatelji iščejo v pre‑IPO delnicah.
3. Zakaj je to pomembno
Na naslovnicah bo seveda vrednotenje, v ozadju pa gre predvsem za likvidnost.
Zadnje desetletje je tvegan kapital slonel na obljubi: potrpite, sprejmite nelikvidnost, in nekega dne vas bo IPO ali prevzem obilno nagradil. Ta obljuba se je v obdobju 2022–2023, ko se je okno za javne ponudbe skoraj zaprlo, resno zamajala. Skladi poznih faz so ostali pri „papirnih“ dobičkih, zaposleni pri nelikvidnih opcijah, vlagatelji v sklade pa so začeli spraševati, kje so izhodi.
Vstop SpaceX na borzo v takšnem obsegu pomeni trojni preobrat:
Nov referenčni standard za pozno fazo. Če bodo javni trgi sprejeli vrednotenje blizu 1,5 bilijona, bo vsakemu velikemu samorogu finančni direktor slišal enako: »Na vrsti ste.« Tudi bolj zadržana končna številka bo postavila nov standard za globoko tehniko, infrastrukturo in vesoljski sektor.
Več moči ustanoviteljem in zaposlenim. TechCrunch opisuje sekundarni trg SpaceX kot »vroč«. To ni le špekulacija, ampak rezultat dolgo odlašane likvidnosti. Zaposleni, ki so čakali čez več internih odkupov, lahko končno razpršijo premoženje. Ustanovitelji dobijo nov argument v upravah: okno za IPO ni več zgolj teoretično.
Pritisk na javne vlagatelje. Veliki institucionalni vlagatelji, ki so preskočili zasebne runde, bodo morali izbrati: ali plačati ceno pozne faze na borzi ali sprejeti, da bodo imeli zanemarljivo izpostavljenost enemu redkih podjetij, ki dejansko izstreljuje večkratno uporabne rakete in gradi globalno satelitsko omrežje.
Porazen scenarij? Vsak pozno‑fazen startup, ki po primerjavi s SpaceX zgleda počasen, predrag ali brez realnega „moata“. Trillion‑dolarni vesoljski igralec bo marsikateri pitch deck naredil nenadoma zelo povprečen.
4. Širši kontekst
Nekaj podobnega smo že videli: IPO Alibaba leta 2014, Facebooka leta 2012 ali kotacija Saudi Aramca so preverjali, koliko so javni trgi pripravljeni plačati za sistemsko pomembna podjetja. SpaceX pa prinaša novost – skoraj navpično rast vrednotenja v zasebni fazi, preden je sploh odšel na borzo.
Pomembno je tudi, v kateri fazi cikla smo:
- 2020–2021: ničelne obresti, norija SPAC‑ov, pregreti tehnološki IPO‑ji.
- 2022–2023: inflacija, dvigi obresti, skoraj popolna blokada rastiških IPO‑jev.
- 2024: previdno odpiranje okna z manjšimi, bolj skromno ovrednotenimi kotacijami.
IPO SpaceX v letu 2026 bi bil prvi resnično mega‑IPO po obdobju ničelnih obresti, zgrajen na desetletju zasebnega kapitala in realnih operacij. To je pomembno: SpaceX ni „powerpoint“ družba, ki bi šla na borzo prek SPAC‑a, ampak podjetje z rednimi izstrelitvami in komercialno uporabljenim Starlinkom.
Tukaj se križata dva trenda:
Sekundarni trgi kot stalnica. Vse, kar TechCrunch opisuje – naval na sekundarne delnice SpaceX – ni obrobje, ampak nova realnost. Zaposleni in zgodnji vlagatelji pričakujejo delno likvidnost že pred IPO. Okoli tega pričakovanja rastejo platforme, posredniki in specializirani skladi.
Rehabilitacija „hard‑tech“ področij. Dolga leta je prevladoval pogled, da je strojna oprema, vesolje in globoka tehnologija „preveč tvegana“. Uspešna kotacija SpaceX – ne glede na končno številko – bo dokaz, da lahko potrpežljiv kapital v težkih panogah premaga še en SaaS z dolgčasno naročnino.
Za OpenAI, Stripe, Databricks in preostale to ni le zanimiva anekdota, ampak ogledalo. So res infrastrukturni igralci, kot je SpaceX, ali so zgolj aplikacije na tuji infrastrukturi?
5. Evropski in slovenski vidik
Za Evropo je SpaceX na borzi hkrati priložnost in opozorilo.
Priložnost zato, ker bodo evropski vlagatelji – od pokojninskih skladov do posameznikov v Ljubljani, Berlinu ali Parizu – skoraj zagotovo kupovali delnice prek ameriških borz. V okolju, kjer je domačih tehnoloških IPO‑jev malo, je likvidna in globalno pomembna naložba privlačna. Vsak fintech posrednik, ki Slovencem ponuja ameriške delnice, se bo na to pripravil.
A ogledalo ni prijetno. Evropa je pri izstrelitvah močno odvisna od SpaceX, po zamudah in podražitvah lastnih programov. Ariane 6 šele prihaja, številni evropski nosilci (od nemških do španskih startupov) pa so še v razvoju. SpaceX z enormno tržno kapitalizacijo in lažjim dostopom do kapitala ne bo več le dobavitelj, ampak ključna infrastruktura.
V Bruslju tega ne bodo ignorirali. Zgodba SpaceX/Starlink bo povezana z razpravami o evropski vesoljski strategiji, pobudami, kot je IRIS², ter z regulacijo digitalnih storitev. Ko bodo milijoni Evropejcev in tudi Slovencev uporabljali Starlink in hkrati imeli SpaceX v portfeljih, bodo vprašanja o suverenosti povezljivosti, kibernetski varnosti in konkurenčnosti evropskih nosilcev še glasnejša.
Za slovenska podjetja in sklade je to tudi signal: globoka tehnologija in vesolje nista več eksotika, ampak segment, kjer nastajajo globalni prvaki. V regiji že vidimo vesoljske pobude; uspešen SpaceX IPO bo olajšal argumentacijo za naložbe v podobne projekte.
6. Pogled naprej
Uspeh ali neuspeh tega IPO‑ja bo odvisen od nekaj ključnih točk:
Koliko razkritij bo SpaceX pripravljen dati. Prospekt (S‑1) bo moral razkriti številke Starlinka, marže izstrelitev in kapitalske potrebe. Ta transparentnost bo bodisi potrdila zasebna vrednotenja bodisi razkrila, da so šla predaleč.
Upravljanje in vpliv Elona Muska. Koliko formalne kontrole bo obdržal? Dvojni razredi delnic, morebitne transakcije z njegovimi drugimi podjetji in vprašanje nasledstva bodo posebej pod drobnogledom evropskih in ESG skladov.
Makro okolje. Letnica 2026 predpostavlja relativno stabilne obrestne mere in umirjeno volatilnost. Če se razmere zaostrijo – inflacija, geopolitična tveganja – bo prodaja zgodbe o trilijonskem rastiškem podjetju bistveno težja.
V naslednjih 12–18 mesecih velja spremljati cene na sekundarnem trgu in nove tender offere – to bo realno merilo zaupanja. Prav tako bo zanimivo opazovati, kako hitro bodo denimo Stripe ali Databricks stopili proti borzi; redko kdo si želi v vrsto za SpaceX, če bi ta po kotaciji razočaral.
7. Bistvo
Vstop SpaceX na borzo ni le še en „exit“, ampak referendum o tem, ali so javni trgi spet pripravljeni financirati velike, drage vizije. Če bodo vlagatelji potrdili vrednotenje blizu 1,5 bilijona dolarjev, bo to nov priročnik za pozno‑fazen kapital – in letvica, ki je večina ne bo dosegla. Če bodo številke spodletele, bo sporočilo enako jasno: zasebni trgi so šli predaleč.
Ključno vprašanje za vas ni samo „ali kupiti delnico?“, ampak tudi „kakšno prihodnost želimo kot vlagatelji sploh financirati?“.
