1. Naslov in uvod
V zadnjih letih se najbolj ambiciozni študenti ne sprašujejo več, za katero korporacijo bodo delali, ampak kateri problem bodo sami zgradili v podjetje. Najnovejši signal prihaja iz Silicijeve doline: dva študenta Stanforda sta zbrala 2 milijona dolarjev za pospeševalnik Breakthrough Ventures, namenjen izključno študentskim ustanoviteljem po ZDA. Na prvi pogled gre za majhen sklad. V resnici pa je to glasen pokazatelj, kako generacija Z preoblikuje razmerje med univerzami, tveganim kapitalom in kariero. V nadaljevanju analiziramo, kdo tukaj resnično pridobi, kaj to pomeni za Evropo – in kje je v tej sliki Slovenija.
2. Novica na kratko
Kot poroča TechCrunch, sta študenta Stanforda Roman Scott in Itbaan Nafi zbrala približno 2 milijona dolarjev za pospeševalnik Breakthrough Ventures. Program je namenjen podjetjem, ki jih ustanovijo študenti ali nedavni diplomanti ameriških fakultet.
Scott in Nafi sta začela z organizacijo Demo Day dogodkov na Stanfordu leta 2024, ki so pritegnili veliko zanimanja in prinesli prve uspešne ekipe. Nato sta povabila Raihana Ahmeda, da vodi operativni del pospeševalnika, ter začela formalno zbirati sredstva pri skladih Mayfair in Collide Capital ter pri alumnijih Stanforda, ki so že sami ustanovitelji.
Program deluje hibridno: lokalna srečanja pri uveljavljenih VC skladih po ZDA in zaključen Demo Day na Stanfordu. Izbrane ekipe lahko dobijo do 100.000 dolarjev nepovratnih sredstev, računske kapacitete prek partnerjev, kot sta Microsoft in Nvidia (program Inception), pravno podporo, bone za vožnje z Waymom ter mentorstvo izkušenih vodilnih, med drugim tudi izvršne direktorice Wayma. Ob koncu programa lahko najbolj perspektivna podjetja prejmejo še dodatnih 50.000 dolarjev naložbe. V treh letih želijo podpreti najmanj 100 podjetij; prijave za aktualni kohorti so že odprte.
3. Zakaj je to pomembno
Ključ ni v znesku, temveč v zasnovi pospeševalnika.
Prvič, Breakthrough je eksplicitno oblikovan »od študentov za študente«. Večina univerzitetnih programov vodi ali sama institucija ali pa alumniji, ki so kampus zapustili pred leti. Tukaj pa imajo moč odločanja vrstniki: ljudje, ki še vedno opravljajo kolokvije, živijo v študentskih domovih in zelo konkretno čutijo gospodarsko negotovost svoje generacije. To spremeni tok projektov in raven zaupanja – 20‑letnik veliko lažje odpre vse karte drugemu 20‑letniku kot pa starejšemu partnerju v obleki.
Drugič, program je zamišljen kot nacionalna mreža, ne le še en stanfordski »klub za izbrane«. TechCrunch poudarja, da sta ustanovitelja že prej uspešno povezovala študente z različnih ameriških univerz prek svojih Demo Day dogodkov. Če jima uspe ohraniti ta pristop, bo Breakthrough bolj podoben razpršenemu, generacijsko usmerjenemu »mini Y Combinatorju« kot še eni interni univerzitetni shemi.
Tretjič, paket ugodnosti – nepovratna sredstva, računske kapacitete, pravna pomoč, mobilnost ter možnost nadaljnje naložbe – je zelo natančno prilagojen realnim omejitvam mladih ustanoviteljev: nimajo kapitala, nimajo odvetnikov, težko pridejo do zmogljivih GPU‑jev in hkrati lovijo izpite. Program je torej manj osredotočen na to, koliko lastniškega deleža dobijo investitorji, in bolj na to, da ekipe čim hitreje pridejo od ideje do prvega trga.
Neposredni zmagovalci so ambiciozni študenti brez »družinskega kapitala« in brez že vzpostavljenih omrežij. Potencialni poraženci pa so klasični delodajalci in podiplomski programi, ki so doslej računali na to, da bo najboljši kader po diplomi prišel k njim in ne zagnal lastnega podjetja.
4. Širša slika
Breakthrough je del širšega preoblikovanja najzgodnejše faze financiranja startupov.
1. Vrnitev zelo zgodnjih, majhnih čekov. Po investicijskem balonu v letu 2021 in ohlajanju trga so veliki skladi premaknili fokus v kasnejše faze. Praznino pri res zgodnjih projektih postopoma zapolnjujejo majhni, pogosto študentski skladi z naložbami v višini nekaj deset tisoč dolarjev. Breakthrough je precej dodelan primer tega trenda.
2. Od »stranskega projekta« do sistematične poti v podjetništvo. Ameriške univerze že desetletja rojevajo tehnološka podjetja – od Facebooka do nekaterih največjih SaaS zgodb. A dolgo je bila pot od ideje do podjetja kaotična: hackathoni, naključni angeli, malo sreče. Zdaj ta pot postaja institucionalizirana: na Berkeleyju deluje Free Ventures, MIT ima Sandbox, sam Stanford pa StartX, LaunchPad in Cardinal Ventures. Breakthrough se temu ekosistemu pridružuje kot neodvisen, študentsko voden igralec, ki se lahko postavi ob bok – ali nad – uradnim univerzitetnim programom.
3. Spremenjena percepcija tveganja pri generaciji Z. Med mladimi vlada dvom, da bo tradicionalna pot »dobra diploma + služba v korporaciji« zagotovila stabilnost. Odpusti v tehnoloških podjetjih, napredek umetne inteligence in visok strošek bivanja delajo svoje. Podjetništvo, nekoč razumljeno kot izjemno tvegano, se za mnoge spreminja v razumno strategijo diverzifikacije kariere. Pospeševalnik, ki to psihologijo jasno naslovi in ji ponudi konkretno infrastrukturo, se priklaplja na globlje kulturne premike.
V primerjavi z velikani, kot je Y Combinator, je sklad Breakthrough majhen. A vpliv v najzgodnejši fazi ni tako odvisen od velikosti sklada kot od tega, kdo pride prvi do najbolj perspektivnih ekip. Če bodo dosledno prepoznavali najboljše ustanovitelje generacije Z, lahko postanejo pomemben »feedr« za večje sklade in korporativne kupce.
5. Evropski in slovenski pogled
Za Evropo in Slovenijo je razmerje med navdihom in skrbjo približno pol na pol.
Pozitivno je, da primer jasno pokaže, kako močna je lahko kapitalska infrastruktura, ki jo vodijo študenti. Tudi v Evropi imamo izjemno močne univerze – ETH Zürich, LMU/TUM v Münchnu, EPFL, Cambridge, pa tudi UL, UM in primorsko ter zagrebško univerzo. A resnično študentsko vodeni pospeševalniki z lastnim skladom so prej izjema kot pravilo. Večina programov je vezanih na razpise, evropske projekte in počasne postopke. Breakthrough demonstrira drugačen model: lahek, hiter, neodvisen.
Negativni vidik je nevarnost še večjega odtoka talentov. Najbolj podjetni evropski študenti, ki gredo na študij v ZDA, bodo verjetno padli v orbito takšnih programov – skupaj z njihovimi podjetji in intelektualno lastnino. Če Evropa ne zgradi podobno privlačnih kanalov, bomo znova financirali zgodnje izobraževanje kadra, ki bo največjo dodano vrednost ustvaril čez Atlantikom.
Regulativno okolje v EU je zahtevnejše, a tudi konkurenčna prednost. Potencialni »evropski Breakthrough« bi moral že od začetka upoštevati GDPR, prihodnji akt o umetni inteligenci in pogosto še nacionalne finančne predpise. To lahko začetnike prestraši, a podjetja, ki ta okvir obvladajo od prvega dne, so kasneje bolj zanimiva za banke, zavarovalnice, zdravstvo in druge regulirane panoge.
Za Slovenijo konkretno je vprašanje zelo praktično: ali bodo UL, UM, UNG in drugi akterji podprli nastanek resnično študentsko vodenega sklada, mogoče v sodelovanju z domačimi skladi tveganega kapitala in SID banko, ali pa bodo talentirani študenti še naprej iskali prve čeke v tujini.
6. Pogled naprej
Usoda Breakthrougha bo pokazala, ali je to začetek novega standarda ali le še en zanimiv eksperiment.
Če bodo prve generacije udeležencev v naslednjih 2–3 letih pokazale vidne rezultate – pomembne stranke, nadaljnje investicijske kroge, morda kakšen prevzem – lahko pričakujemo:
- val študentskih skladov na drugih ameriških univerzah,
- formalizirana partnerstva z velikimi VC‑ji, ki bodo Breakthrough obravnavali kot skavtsko mrežo za generacijo Z,
- postopno odpiranje proti Evropi, najprej prek online kohort, kasneje morda z dogodki v Londonu, Berlinu ali celo v srednji in jugovzhodni Evropi.
Za evropske univerze in študente to pomeni dvojni izziv: po eni strani tekmujejo za pozornost iste generacije ustanoviteljev, po drugi pa imajo možnost, da koncept izboljšajo – z boljšo podporo pri internacionalizaciji, z regionalnim povezovanjem (npr. med Ljubljano, Zagrebom, Dunajem in Budimpešto) in z usklajenostjo z evropskimi skladi, kot je EIC.
Odprtih je več vprašanj. Ali imajo tako mladi investitorji dovolj izkušenj, da pomagajo pri res zahtevnih strateških odločitvah? Se bo pojavila skušnjava, da se »podjetništvo« postavi pred kakovost študija in temeljno znanje? In kako bodo univerze reagirale, če bo najboljši kader več časa preživel v pospeševalniških prostorih kot v predavalnicah?
V naslednjih treh letih bomo dobili prve odgovore; šele nato bomo lahko presodili, ali je Breakthrough res postal osrednje vozlišče podjetništva generacije Z ali pa le opomba v zgodovini Silicijeve doline.
7. Bistvo
Breakthrough Ventures ni pomemben zato, ker upravlja 2 milijona dolarjev, ampak zato, ker prvi ček in pripoved o tveganju postavlja v roke študentov samih. Za generacijo Z to pomeni, da podjetništvo postaja privzeta karierna možnost, ne več eksotična izjema. Za Slovenijo in Evropo pa ostaja ključno vprašanje: bomo takšne modele ustvarili sami – ali pa bomo še naprej opazovali, kako najbolj pogumni študenti svojo podjetniško zgodbo pišejo daleč od doma.
