1. Naslov in uvod
Še ena AI runda? Da. A pri Synthesii je pomembno nekaj drugega: redka kombinacija 100+ milijonov dolarjev ponavljajočih prihodkov, globalnih korporativnih strank in urejene likvidnosti za zaposlene – vse to iz evropskega središča.
V nadaljevanju ne bomo ponavljali novic, temveč pogledali, zakaj je ta runda prelomna za evropski AI, kako se Synthesia preoblikuje iz „video orodja“ v platformo AI agentov ter kaj to pomeni za slovenska podjetja, razvijalce in zaposlene z delnicami v startupih.
2. Novica na kratko
Kot poroča TechCrunch, je londonski startup Synthesia sklenil 200-milijonsko serijo E, ki podjetje vrednoti na 4 milijarde dolarjev, kar je precej več kot 2,1 milijarde pred približno letom dni. Rundo vodi obstoječi investitor GV (Google Ventures), sodelujejo pa tudi Kleiner Perkins, Accel, NEA, NVentures (NVIDIA), Air Street Capital, PSP Growth ter nova vlagatelja Evantic in Hedosophia.
Synthesia prodaja AI platformo, s katero podjetja ustvarjajo interaktivne izobraževalne videe z izmišljenimi avatarji. Podjetje je aprila 2025 preseglo 100 milijonov dolarjev letnih ponavljajočih prihodkov (ARR), med strankami pa so tudi Bosch, Merck in SAP.
Poleg primarnega vložka Synthesia preko Nasdaqovega trga za zasebna podjetja organizira tudi sekundarno prodajo deležev zaposlenih, in sicer po isti 4‑milijardni vrednotenji. Podjetje namerava sredstva nameniti razvoju obstoječe video platforme in novih AI agentov, ki zaposlenim omogočajo, da z internim znanjem podjetja komunicirajo prek pogovora in igranja scenarijev.
3. Zakaj je to pomembno
Vrednotenje 4 milijarde samo po sebi ni rekordno. Ključno je, da Synthesia že danes stoji na precej trših temeljih kot večina generativnih AI zvezdnikov. Preseženih 100 milijonov ARR pomeni, da je poslovni model preverjen, produkt-market-fit ni več vprašljiv, investitorji pa ne stavijo zgolj na prihodnje „magične modele“, temveč na distribucijo in globoko zasidranost v procesih izobraževanja zaposlenih.
Za zaposlene je to skoraj učbeniški primer, kako bi morali delovati evropski scaleupi: namesto da čakajo desetletje na morebitni IPO ali prodajo, dobijo urejeno možnost delne unovčitve deležev že v zasebni fazi – po transparentni ceni, usklajeni z zadnjo rundo. To zmanjšuje pritisk „izgorevanja kapitala človeškega tveganja“: lažje je ostati v podjetju dolgoročno, če lahko del vrednosti občasno monetizirate.
Kdo izgublja? Klasični ponudniki e‑learninga in svetovalna podjetja, ki še vedno živijo od PowerPointov in dolgočasnih LMS portalov. Tudi manjše AI video rešitve, ki so ostale pri tehnološkem „wow efektu“, brez prodajnih kanalov v enterprise segment, bodo težko dohitele podjetje z globalno mrežo in močnimi podporniki.
Za vlagatelje pa je Synthesia zanimiva še z drugega vidika: gre za AI podjetje, ki ni odvisno od dragih treningov lastnih temeljnih modelov. Povezava z NVidio pomeni dostop do ekosistema in strojne opreme, vendar poslovni vzvod prihaja predvsem iz produkta in uporabniške izkušnje, ne iz infrastrukture.
4. Širša slika
Prehod Synthesie od „govorečih glav“ k AI agentom je del širšega trenda: AI se seli iz ustvarjanja vsebin v dejansko izvajanje nalog in interakcijo z uporabniki. OpenAI, Microsoft (Copilot, Viva) in Salesforce uvajajo agente, ki berejo dokumente, upravljajo naloge in priporočajo korake v delovnih procesih. Synthesia si želi lastiti nišo učenja in internega znanja.
Zgodovinsko gledano so sistemi za učenje (LMS) v podjetjih zaostajali za drugimi področji IT-ja. Pogosto so bili le shrambe za PDF-je in kvize zaradi skladnosti. Trening je terjal veliko ročnega dela trenerjev in oblikovalcev vsebin, prevodi v več jezikov so bili dragi in počasni. Generativni AI vse to napada hkrati: lahko pripravi scenarije, vloge, lokalizirane avatarje in vaje za zaposlenega v Ljubljani, Berlinu ali São Paulu – z enakim orodjem.
Nekaj podobnega se je zgodilo v marketingu: Canva je v nekaj letih spremenila, kdo lahko ustvarja profesionalne vizuale. Synthesia cilja, da bo „Canva za učenje“, z dodatnim korakom – ne samo, da ustvarite video, ampak dobite AI sogovornika, ki zaposlenemu odgovarja na vprašanja in simulira realne situacije.
Konkurenca pa ne bo stala križem rok. Veliki HR sistemi, ponudniki LMS in celo notranji IT oddelki gradijo lastne AI asistente na vrhu istih modelov. Če bo AI za učenje postal funkcija v Microsoft 365 ali SAP SuccessFactors, bo Synthesia morala dokazati, da ponuja nekaj več kot „funkcijo v meniju“ – specializirano orodje, globlje prilagojeno izobraževanju in merjenju znanja.
5. Evropski in slovenski vidik
Evropski vidik zgodbe je dvojen: regulativen in ekosistemski. Na regulativni strani prihaja Uredba EU o umetni inteligenci, ki bo številne HR in izobraževalne rešitve uvrstila vsaj med „omejena tveganja“ – z zahtevami glede transparentnosti, dokumentacije in nadzora. Če bi se AI agenti uporabljali tudi pri vrednotenju uspešnosti ali napredovanjih, lahko hitro zdrsnejo v kategorijo „visokega tveganja“, kar bo prineslo strožje obveznosti.
Synthesia ima tu paradoksalno prednost: če kot evropski (oz. evropsko zasidran) igralec zgradi rešitve skladno z GDPR in prihodnjimi pravili AI Act, dobi avtomatsko konkurenčno prednost pri nemških, francoskih ali slovenskih korporacijah, ki zahtevajo visoko raven skladnosti.
Za slovenska podjetja – od bank in zavarovalnic do proizvodnje in javne uprave – je priložnost jasna: usposabljanje in prenos znanja sta draga, vsebine pa se hitro zastarajo. AI orodja, kot je Synthesia, lahko zmanjšajo stroške, pohitrijo lokalizacijo v slovenščino in omogočijo bolj interaktivno učenje.
Za slovenski startup ekosistem (Ljubljana, Maribor, Celje) je Synthesia dober opomnik: tudi iz Evrope je mogoče zgraditi globalno AI podjetje v vertikali, ki je na videz dolgočasna. Ni nujno, da vsi gradijo splošne modele; nišne aplikacije z jasnimi strankami so pogosto varnejša pot.
6. Pogled naprej
Kam se bo zgodba verjetno razvijala? Produktno gledano se bo Synthesia trudila postati „digitalni trener“, vedno prisoten v ozadju. To pomeni globoke integracije z orodji, ki jih zaposleni že uporabljajo (Teams, Slack, HR sistemi), in možnost, da agent pozna interne politike, produkte in postopke – a hkrati ostane pod nadzorom ljudi.
Tehnično je največji izziv povezava med generativnimi modeli in podjetniškimi znanjem: kako zagotoviti, da agent ne „halucinira“, da citira vire in da spoštuje pravila dostopa do podatkov. Pravno se bodo podjetja spraševala, kako obdelava podatkov o zaposlenih (npr. prilagojeni treningi na podlagi uspešnosti) vpliva na GDPR in delovno pravo.
Kapitalsko Synthesia zdaj sedi v razredu podjetij, ki se lahko v 2–4 letih pripravijo na IPO (morda v Londonu ali New Yorku) ali na strateški prevzem s strani velikih ponudnikov oblaka in poslovne programske opreme. Sekundarna prodaja zaposlenih zmanjšuje pritisk za hiter izhod in daje menedžmentu manevrski prostor.
Za slovenske bralce sta pomembni dve vprašanji: kdaj bodo podobne strukturirane sekundarne prodaje postale običajne tudi pri domačih scaleupih, in ali bodo naša podjetja pravočasno sprejela AI pri izobraževanju zaposlenih, ali pa bodo čakala, dokler jih k temu ne prisilijo mednarodni standardi in konkurenca.
7. Bistvo
Synthesia ni le še eno „bleščeče“ AI podjetje, ampak vzorec, kako lahko evropski AI izgleda, ko odraste: fokusirana vertikala, resni prihodki, globalne stranke in urejena skrb za interese zaposlenih. Če bo podjetju uspelo zgraditi prepričljive AI agente, lahko korenito spremeni način, kako se učimo na delovnem mestu.
Vprašanje za vas: ali bi v vašem podjetju sprejeli, da je prvi mentor novega sodelavca AI agent – ali mora človek še vedno ostati v središču učnega procesa?
