Naslov in uvod
Če ste ustanovitelj, ste verjetno utrujeni od konferenc, kjer poslušate všečne keynote nastope, domov pa odnesete le fotografijo za LinkedIn. TechCrunch želi s Founder Summit 2026 v Bostonu očitno igrati drugo igro: manj ljudi, ostrejši fokus in agenda, ki cilja izključno na vprašanje, kako podjetje dejansko spraviti iz produkta in prvih prihodkov v resno skaliranje.
V nadaljevanju ne bomo ponavljali prodajnega opisa dogodka. Namesto tega bomo pogledali, kaj nam ta format pove o trenutnem stanju startup ekosistema, kdaj ima pot v Boston smisel za slovenska in regionalna podjetja – in kdaj je bolj pametno ostati doma ter investirati v lokalne povezave.
Novica na kratko
Po poročanju TechCruncha so vstopnice za TechCrunch Founder Summit 2026 zdaj v prodaji po najnižjih cenah v letu. Enodnevni dogodek bo 23. junija 2026 v Bostonu in je predstavljen kot osrednja TechCrunch konferenca namenjena ustanoviteljem.
TechCrunch navaja, da se bo zbralo približno 1.100 ustanoviteljev in investitorjev, program pa bo osredotočen na rast, izvedbo in skaliranje. Poseben poudarek bo na prostorih namenjenih samo ustanoviteljem, učenju med vrstniki ter dostopu do investitorjev, ki aktivno vlagajo.
Za vstopnice velja tako imenovani Super Early Bird, s prihranki do približno 300 ameriških dolarjev na posamezno karto in do 30‑odstotnim popustom za skupine štirih ali več. Vsebinski sklopi bodo pokrivali teme, kot so zbiranje sredstev v različnih fazah, rast do osmih številk letnega ponavljajočega prihodka, ter odločitve o prodaji podjetja ali pripravi na borzo. Seznam govorcev za 2026 še nastaja.
Zakaj je to pomembno
Ta najava ni zgolj še ena konferenca v prepolnem koledarju. Je indikator, kako se spreminja priročnik za gradnjo podjetij po letu 2022.
Prvič, velikost dogodka – okoli 1.100 ljudi – je namerna. To ni množični sejem tipa CES ali Web Summit, temveč razmeroma majhna skupnost, kjer lahko v enem dnevu iste ljudi srečate večkrat. V času, ko so runde težje, multiplikatorji nižji in je vsak službeni let pod drobnogledom, si ustanovitelji zelo konkretno zastavljajo vprašanje: ali bo ta konferenca neposredno vplivala na moje metrike? TechCrunch poskuša odgovoriti pritrdilno z zelo operativno usmerjenim programom.
Drugič, poudarjeno učenje med ustanovitelji osvetli manj vidno krizo: osamljenost founderjev. Odbori, ekipe in celo vlagatelji pogosto vidijo le zglajano zgodbo. Prostor, kjer se odkrito govori o zgrešenih kvartalih, napačnih hire-ih in zlomljenih cap table strukturah, je realna vrednost, ne le dodatna ugodnost. Če bo TechCrunch obljubo izpolnil, bo največja dodana vrednost prav verjetno v neformalnem prenosu vzorcev med podjetji v podobnih fazah.
Tretjič, cenovna strategija ni nepomembna. Agresivni popusti za zgodnje prijave in skupine TechCruncha ne zanimajo le iz marketinških razlogov; omogočajo mu, da zgodaj zaklene povpraševanje, bolje oceni interes po regijah in finančno zmanjša tveganje dogodka. V času, ko so tudi mediji in organizatorji konferenc pod pritiskom, je Founder Summit prav tako zgodba o poslovnem modelu kot o skupnosti.
Širša slika
Founder Summit 2026 se lepo umešča v širši trend preoblikovanja tehnoloških dogodkov.
Na eni strani imamo mega‑konference, kjer prevladujejo korporacije in sponzorski proračuni. Na drugi strani rastejo specializirani formati: SaaStr Annual za B2B SaaS, operaterski retreati, manjši founder‑only dogodki. TechCrunch se s tem summitom jasno postavlja na drugo stran: manj person, več globine.
Hkrati je to odraz financiranja po letu 2022. Doba brezplačnega denarja je mimo, pozornost se je preusmerila iz čiste rasti v kakovost prihodkov, dobo vračila naložb in pot do profitabilnosti. Teme, ki jih napoveduje TechCrunch – zbiranje posameznih rund, rast do 10 milijonov ARR, čas prodaje ali IPO – so jezik discipline, ne več slepega blitzscalinga.
Ne gre pa zanemariti niti medijskega vidika. Disrupt ostaja široko zastavljen TechCrunch dogodek. Founder Summit pa služi segmentaciji: Disrupt kot velika vitrina za celoten ekosistem, Founder Summit pa kot butični produkt za najbolj odločevalsko občinstvo. Podobno strategijo bomo verjetno videli tudi pri drugih medijih – kombinacijo ene velike, zelo sponzorirane konference in več manjših, visokomaržnih dogodkov za specifične skupnosti.
In še nekaj: vse več ustanoviteljev jasno pove, da si želijo poslušati ljudi, ki so dejansko vodili P&L ali produktne ekipe, ne le poklicnih investitorjev. Kombinacija uspešnih ustanoviteljev, nekdanjih vodilnih iz velikih tehnoloških podjetij in aktivnih partnerjev skladov je zato postala ključna prednost vsake resne konference.
Evropski in slovenski kot
Za evropske in posebej slovenske ustanovitelje se logično zastavi vprašanje: ali ima smisel leteti v Boston, ko imamo v bližini Slush, VivaTech, Web Summit, Bits & Pretzels, South Summit, Podim v Mariboru, Infobip Shift v Zadru, Wolves Summit in celo vrsto lokalnih meet‑upov?
Odgovor je: za nekatere da, za mnoge ne.
Smisel ima predvsem za ekipe, ki:
- že imajo ameriške vlagatelje ali jih aktivno iščejo,
- načrtujejo pisarno ali prodajo v ZDA (Boston je zanimiv tudi zaradi močnega B2B in deep‑tech ekosistema),
- delujejo v segmentih, kjer so ključni kupci in partnerji še vedno večinoma v ZDA – na primer developer tools, določeni fintech in varnostni produkti.
Za takšne ekipe je en fokusiran dan v prostoru, kjer so zbrani ameriški investitorji in izkušeni founderji, lahko učinkovitejši od tedna razpršenih sestankov v San Franciscu. Poleg tega lahko evropski startupi vsaj deloma izkoristijo dejstvo, da jih evropska regulativa – od GDPR do prihajajočega Akta o umetni inteligenci – sili v višji standard skladnosti. To je zgodba, ki jo je vredno preizkusiti pred ameriškimi vlagatelji.
Na drugi strani pa večina zgodnjih slovenskih ekip z omejeno runwayjem realno več pridobi z močnim nastopom na Podimu, Web Summitu ali Slushu in s sistematičnim delom z regionalnimi skladi ter programi, kot sta SK75/SK200 ali EIC Accelerator, kot pa z enim dragim poletom čez ocean.
Pogled naprej
Do junija bo zanimivo spremljati več stvari.
Prvič, kakšen bo dejanski program. Če bo poudarek na umetni inteligenci, klimi in fintechu, bo to jasen signal, kje TechCrunch vidi največji potencial novih samorogov. Če bomo hkrati videli panele o profitabilnosti, sekundarnih prodajah deležev ustanoviteljev in psihološki kondiciji ekip, bo to znak zrelosti – priznanje, da gradnja podjetij ni le rast, temveč tudi dolgotrajna vzdržnost.
Drugič, struktura udeležencev. Številka 1.100 sama po sebi ne pove veliko. Kritično bo, koliko bo resno skalirajočih podjetij (Serija A–C) in koliko zelo zgodnjih teamov brez produkta‑market fita. Če bo razmerje preveč nagnjeno k pre‑seed fazi, se lahko dogodek hitro spremeni v mreženje med tistimi, ki iščejo denar, in tistimi, ki ga nimajo.
Tretjič, možni naslednji koraki TechCruncha. Če se Founder Summit hitro razproda, si lahko predstavljamo tematske variante (na primer AI Founder Summit) ali celo regionalne izvedbe – recimo v Berlinu ali Londonu. Za medijske hiše, ki se borijo z oglaševalskimi prihodki, so tovrstni visoko‑ciljani dogodki zanimiv vir prihodkov.
Za slovenske ustanovitelje je ključno vprašanje zelo praktično: ali lahko realno narišete povezavo med udeležbo v Bostonu in konkretnim mejnikom v naslednjih 12–18 mesecih – nova runda, ključni partner v ZDA, strateški hire? Če odgovora ni, je verjetno pametneje brez slabe vesti izbrati eno do dve ključni evropski konferenci in preostanek časa ter denarja nameniti gradnji produkta.
Sklep
TechCrunch Founder Summit 2026 je simptom nekoliko bolj odraslega startup obdobja: manj bleščic, več konkretnih vprašanj o tem, kako zgraditi vzdržno rast in kdaj pritisniti na zavoro. Za prav tip podjetij – predvsem tista, ki resno merijo na ameriški trg – je Boston junija lahko zelo dobro naložen dan. Za ostale pa je to predvsem opomnik, da bi morali tudi dogodke ocenjevati enako strogo kot naložbe. Pravo vprašanje ni, ali bo TechCrunch razprodal konferenco, temveč ali si lahko ustanovitelji privoščijo vsak let kot strateško odločitev, ne kot izlet.
