Windows 11 pri milijardi uporabnikov: uspeh ali alarm za Microsoft?

Windows 11 pri milijardi uporabnikov: uspeh ali alarm za Microsoft?

Windows 11 je dosegel mejnik, ki so ga številni glasni kritiki na spletu postavljali pod vprašaj: milijardo uporabnikov, in to celo nekoliko hitreje kot Windows 10. Na papirju gre za velik strateški uspeh. A način, kako je Microsoft tja prišel – s prevlado pri OEM‑ih, agresivnimi nadgradnjami in ujetimi poslovnimi uporabniki – razkriva, da gre skoraj toliko za pomanjkanje alternativ kot za kakovost samega sistema.

V nadaljevanju analiziramo, kaj ta številka v resnici pomeni, zakaj so navdušenci lahko nezadovoljni, medtem ko uporaba vseeno raste, ter kakšne posledice ima to za evropske uporabnike, podjetja in regulatorje.

Novica na kratko

Kot poroča Ars Technica, se je Microsoftov izvršni direktor Satya Nadella na zadnjem kvartalnem klicu z vlagatelji pohvalil, da ima Windows 11 po vsem svetu že več kot milijardo uporabnikov. Do te številke je sistem prišel 1.576 dni po splošni razpoložljivosti 5. oktobra 2021 – nekaj mesecev hitreje, kot je nekoč uspelo Windows 10 (okoli 1.692 dni po lansiranju 29. julija 2015).

Windows 11 je za uporabnike Windows 10 sicer brezplačna nadgradnja, vendar ima bistveno strožje strojne zahteve – zlasti glede generacije procesorja in podpore TPM. Posledično velik del obstoječih računalnikov z Windows 10 uradno ne more preiti na novo različico.

Ars Technica se sklicuje tudi na ocene, ki jih je v drugi polovici 2025 omenil operativni direktor Della: približno milijarda računalnikov še vedno uporablja Windows 10, okoli polovica naj ne bi izpolnjevala pogojev za nadgradnjo. Microsoft je zato uvedel triletno obdobje varnostnih posodobitev za Windows 10, vključno s plačljivimi razširjenimi posodobitvami za podjetja.

Vodstvo Windowsa je hkrati obljubilo okrepljen inženirski fokus na odpravljanje težav z zmogljivostjo in zanesljivostjo Windows 11 ter na posodabljanje zastarelih komponent v ozadju.

Zakaj je to pomembno

Mejnik milijarde uporabnikov ni le številka za v predstavitve – utrjuje Windows 11 kot glavno Microsoftovo platformo vsaj za naslednje desetletje. Milijarda naprav pomeni milijardo potencialnih uporabnikov Copilota, milijardo priklopov na Microsoftov app store, oblak in oglasne površine. To je temelj, na katerem želi podjetje graditi svojo »AI‑prvo« prihodnost.

Najbolj očitni zmagovalci so:

• Microsoft, ki pridobiva še večjo pogajalsko moč do OEM‑ov, razvijalcev in celo držav. Določa lahko strojni minimum (TPM, novejši CPU‑ji) in potiska nove funkcije – od AI pomočnikov do naročniških dodatkov.
• Proizvajalci računalnikov, ki jih razveseljuje pospešen cikel zamenjave strojne opreme: računalniki z Windows 10, ki ne morejo na Windows 11, so močan razlog za nakup novega.

A obstajajo tudi poraženci:

• Gospodinjstva in mala podjetja z brezhibno delujočo starejšo opremo so prisiljena izbirati med predčasno zamenjavo naprav, plačilom za razširjene posodobitve Windows 10 ali tveganjem uporabe nepodprtega sistema.
• Napredni in zasebnosti naklonjeni uporabniki so ujeti med vse bolj vsiljiv Windows 11 – z obveznim Microsoftovim računom, reklamami in nenehnimi pozivi k uporabi njihovih storitev – ter ostarelim Windows 10, ki mu čas neizbežno teče.

Ključni problem je, da ta uspeh ne odraža nujno zadovoljstva, temveč predvsem inercijo in zaklenjenost. Windows je še vedno privzeta izbira za poslovne aplikacije, igre, specializirano programsko opremo in veliko periferijo. Ko OEM‑i skoraj izključno dobavljajo računalnike z Windows 11, IT oddelki pa ga standardizirajo, postane nadgradnja pot najmanjšega odpora – četudi številni uporabniki nove funkcije prvi dan izklopijo.

Za Microsoft je tveganje bolj dolgoročno: če bo Windows 11 dojet ne le kot neizogiben, temveč kot odkrito neprijazen, se bo motivacija razvijalcev in zahtevnejših uporabnikov, da počasi migrirajo na macOS, Linux ali spletne alternative, še okrepila.

Širša slika

Mejnik milijarde uporabnikov Windows 11 se sklada s tremi večjimi trendi v industriji.

1. Nadzor nad strojno opremo kot stratežno orožje
Strožje zahteve niso le varnostni ukrep. Microsoftu in proizvajalcem čipov dajejo več vpliva nad tempom menjave računalnikov. Ko govorita o »AI računalnikih«, imata v mislih zelo konkreten strojni minimum za lokalno poganjanje modelov, Copilota in prihodnjih funkcij – in ta je tesno vezan na Windows 11 ter naslednike.

Nekaj podobnega smo videli pri Windows Vista (grafika) ali Windows 8 (dotik), ki sta prav tako potisnila strojno opremo v novo smer. Razlika je, da danes na vrhu tega stoji še oblak in niz AI storitev z naročniškim modelom, ne le enkratni nakup licence.

2. Windows kot storitev – in kot lijak za druge storitve
Windows že dolgo ni več izdelek, ki ga kupite enkrat. Je vstopna točka v Microsoft 365, OneDrive, Game Pass, Edge, Bing in – vse bolj – Copilot. Obvezni Microsoftovi računi v potrošniških izdajah, stalni pozivi k uporabi Edgea ali OneDrivea in »priporočila« v meniju Start niso slučajne nadloge, temveč del poslovnega modela.

Po tem vzorcu se Windows vse bolj približuje Androidu: Google monetizira Android prek storitev in oglasov, Microsoft pa na PC‑ju gradi nekaj zelo podobnega. Dejstvo, da Windows 11 kljub temu pride do milijarde uporabnikov, v Redmondu potrjuje, da je strategija z vidika prihodkov smiselna.

3. Fragmentacija in dolgi repi podpore
Dolgo slovo Windows 10 spominja na epopejo z Windows XP. Ko imate stotine milijonov naprav na stari različici, preprosto ne morete čez noč prekiniti podpore. Plačljive razširjene posodobitve del problema spremenijo v vir prihodkov, a tudi podaljšujejo fragmentacijo in zapletajo življenje razvijalcem in skrbnikom.

V primerjavi z Applovim modelom, kjer večina Macov dokaj hitro preide na zadnji macOS, Microsoft ostaja ujet v bolj kaotičen ekosistem, kjer mora podpirati širok nabor starega in novega.

Evropski in slovenski vidik

Za Evropo Windows 11 pri milijardi uporabnikov ni le tehnološka novica, temveč zgodba o digitalni infrastrukturi. Na Windowsu tečejo javne uprave, šole, mala in srednja podjetja ter industrija po celini. Ko Microsoft zaostri strojne zahteve ali uporabnike usmerja v oblak, ima to sistemske posledice.

Posebej pomembne so tri regulativne niti:

• GDPR in telemetrija – Obsežno zbiranje podatkov, oblačne funkcije in obvezni računi pri Windows 11 so v EU pod bistveno strožjim drobnogledom kot v ZDA. Nekatere evropske nadzorne agencije so že v preteklosti problematizirale Windows 10; pri Windows 11 bo pritisk še večji.
• Digital Markets Act (DMA) – EU cilja na »vratarje«, ki privilegirajo lastne storitve. Promocija Edgea, Binga ali OneDrivea na ravni OS‑a, ali oteženo izogibanje tem storitvam, je natančno v fokusu, ki ga DMA naslavlja.
• Digital Services Act (DSA) in prihodnja pravila za AI – Ker Windows postaja ključna platforma za Copilota in druge AI funkcije, se odpirajo vprašanja preglednosti, dnevniških zapisov in uporabniškega nadzora.

Za Slovenijo in širšo regijo je slika še bolj občutljiva. Številne občine, šole in manjša podjetja delujejo na starejši, a še vedno povsem uporabni strojni opremi, ki Windows 11 ne podpira. Proračuni za množično menjavo računalnikov so omejeni.

Možnosti so tri: predčasna zamenjava naprav, plačilo za Windows 10 ESU ali pospešeno preizkušanje Linux namizij, VDI‑jev in spletnih aplikacij. V državi, ki se rada pohvali z digitalizacijo, a ima omejena sredstva, bo ta odločitev zelo praktična – ne ideološka.

Hkrati se slovensko startup okolje (Ljubljana, Maribor) vse bolj naslanja na oblak in brskalnik. To zmanjšuje odvisnost od konkretne različice Windowsa, vendar večina končnih uporabnikov in javnega sektorja ostaja trdno v Microsoftovem taboru.

Pogled naprej

Naslednjih nekaj let bo odločilnih za to, kako se bomo spominjali Windows 11: kot nujen, a neprijeten preskok ali kot izdajo, ki je pospešila odmik dela trga.

Možno je pričakovati več smernic:

• Še več vgrajene umetne inteligence – Microsoft jasno stavi na Copilota in na lokalne AI funkcije. Strojni minimum Windows 11 je odskočna deska. Namesto velikega »Windows 12« bodo novosti verjetno prihajale v obliki pogostih funkcijskih posodobitev.
• Postopen odhod z Windows 10 – Ko se bodo brezplačne in nato plačljive varnostne posodobitve iztekale, bodo podjetja neizogibno migrirala. Mnogi bodo preskok na Windows 11 vezali na menjavo strojne opreme, zato bo šlo za večletni val.
• Rastoč odpor proti reklamam in vezavi storitev – Med regulatorji, potrošniškimi organizacijami in samimi uporabniki bo naraščal pritisk, naj Microsoft omeji vsiljive pozive in oglase. Odgovor bi lahko bili posebni načini delovanja brez oglasov ali prilagojene izdaje za javni sektor v EU.

Veliko vprašanje je razpoloženje razvijalcev in ustvarjalcev. Če bodo ti – ljudje, ki pišejo programsko opremo in ustvarjajo vsebino – v večjem številu prehajali na macOS ali Linux, se bo težišče ekosistema počasi premaknilo, tudi če tržni deleži Windowsa kratkoročno ostanejo visoki.

V ozadju se medtem krepi trend brskalniških in oblačnih aplikacij, ki zmanjšujejo pomen samega operacijskega sistema. To slabi tradicionalno Microsoftovo prednost – a hkrati pojasnjuje, zakaj želi podjetje Windows na silo preoblikovati v prehod do oblaka in AI, dokler še ima tako velik, ujet trg.

Bistvo

Windows 11 pri milijardi uporabnikov je hkrati triumf in opozorilo. Dokazuje, da lahko Microsoft še vedno premakne svetovno bazo PC‑jev, tudi z ostrejšimi zahtevami in vedno bolj storitveno usmerjeno zasnovo. A razkriva tudi, kako zelo ta uspeh temelji na inerciji in zaklenjenosti uporabnikov, ne na pristnem navdušenju.

Ključno vprašanje za Microsoft – in za evropske regulatorje, podjetja ter uporabnike – je: če je Windows 11 privzeta izbira, kdo v resnici določa prihodnost osebnega računalnika in pod kakšnimi pogoji?